Nedelja, 5. 2. 2023, 13.57
1 leto, 10 mesecev
Na Cipru bodo predsednika dobili v drugem krogu volitev
V današnjem prvem krogu predsedniških volitev v Republiki Ciper je največ glasov volivcev osvojil nekdanji zunanji minister in neodvisni kandidat Nikos Christodoulides, kažejo volilne projekcije ciprske javne televizije CyBC. Kdo bo v drugem krogu njegov protikandidat, še ni jasno, saj je tekma zelo tesna, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Kot kažejo volilne projekcije, je Christodoulides, zmagovalec prvega kroga, prejel med 30,5 in 33,5 odstotka glasov volivcev.
Christodoulides se bo v drugem krogu, ki bo 12. februarja, pomeril z diplomatom Andreasom Mavroyiannisom, ki ga podpira levičarska stranka AKEL, ali Averofom Neofytouom, vodjo vladajoče konservativne stranke DISY. Oba naj bi po volilnih projekcijah danes prejela med 26,5 in 29,5 odstotka glasov.
Tudi napovedi zasebnih ciprskih televizijskih postaj so pokazale podobne rezultate. Nove napovedi na podlagi preštetih glasov bodo ciprski volilni organi objavili okoli 19. ure, uradni izid pa naj bi bil znan še nocoj, poroča dpa.
Volišča so se zaprla ob 18.00 po lokalnem času, udeležba pa je bila 72-odstotna, podobno kot na zadnjih predsedniških volitvah leta 2018, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočila volilna komisija.
Novega predsednika države čakajo težke preizkušnje
Novi predsednik države se bo moral spopasti z draginjo, korupcijo, nezakonitimi migracijami in zamrznjenim mirovnim procesom na razdeljenem sredozemskem otoku.
Za naslednika konservativnega predsednika Nicosa Anastasiadesa, ki po dveh petletnih mandatih ni mogel več kandidirati, se je danes potegovalo 14 kandidatov.
Ciper je od leta 1974 razdeljen na južni, večinsko grški, in severni, večinsko turški del. Republika Ciper na jugu je mednarodno priznana in članica EU od leta 2004, medtem ko samooklicano Turško republiko Severni Ciper priznava samo Turčija. Zadnja mirovna pogajanja za združitev otoka pod okriljem Združenih narodov so propadla leta 2017.
Po ocenah analitikov se bo novi predsednik, ki v skladu s predsedniškim sistemom imenuje tudi vlado, v času globalne recesije soočil s socialno-gospodarskimi izzivi, med katerimi bo najbolj pomembno brzdanje naraščanja cen, predvsem elektrike.
2