Torek, 31. 1. 2023, 19.12
1 leto, 9 mesecev
Množični protesti v Franciji: delo so prekinili zaposleni v javnem prometu, zdravstvu in šolstvu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,60
5
Prvi shodi so potekali že zjutraj.
V številnih francoskih mestih danes spet potekajo protesti proti načrtovani pokojninski reformi in stavke. Delo so med drugim prekinili zaposleni v javnem prometu, zdravstvu in šolstvu. Oblasti po neuradnih informacijah pričakujejo skupno 1,2 milijona protestnikov, kar bi preseglo številko z 19. januarja, ko je protestiralo 1,1 milijona ljudi.
Po navedbah sindikatov, ki so za celotno državo napovedali skupno okoli 250 protestnih shodov, se je protestov že dopoldne in sredi dneva udeležilo več ljudi kot 19. januarja, poroča francoska tiskovna agencija AFP. V to številko niso všteti udeleženci največjega shoda, ki popoldne poteka v Parizu.
Tam se je po navedbah sindikatov zbralo okoli pol milijona protestnikov. 19. januarja jih je bilo po podatkih sindikatov 400 tisoč, po podatkih notranjega ministrstva pa 80 tisoč. Za varnost skrbi 11 tisoč policistov, od tega štiri tisoč v Parizu.
Macronu očitajo, da sprejema odvečno in škodljivo reformo
Prvi shodi so potekali že zjutraj. Udeležilo se jih je tudi nekaj vidnih opozicijskih politikov. "Gospod Macron bo zagotovo izgubil," je dejal vodja levičarske stranke Nepokorna Francija in nekdanji predsedniški kandidat Jean-Luc Melenchon, ki se je udeležil shoda v Marseillu. Opozicija Macronu očita, da v času vse višjih življenjskih stroškov, ki bodo v revščino pahnili še več Francozov, sprejema odvečno in škodljivo reformo.
Zaradi stavke zaposlenih v javnem prometu je ta ponekod po državi povsem obstal. Stavka tudi četrtina vzgojiteljev in osnovnošolskih učiteljev, v srednjih šolah stavka več kot polovica zaposlenih. Posledice stavke čutijo tudi v naftni industriji. Po podatkih sindikata CGT stavka najmanj 75 odstotkov zaposlenih pri naftnem velikanu Total Energies.
Med državljani imajo protesti po navedbah AFP 61-odstotno podporo, kar je tri odstotne točke več kot 12. januarja. "Bolj kot se Francozi poglabljajo v reformo, manj jo podpirajo," je dejal Frederic Dabi iz raziskovalnega inštituta Ifop.
Francoska vlada kljub protestom vztraja pri reformi
Francoska vlada ne glede na vse vztraja pri reformi, saj bi se po njenih navedbah brez nje pokojninski sistem sesul. Reforma je bila tudi ena osrednjih predvolilnih obljub francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Osrednji del reforme, ki je tudi najbolj sporen, predvideva zvišanje upokojitvene starosti za dosego polne pokojnine z 62 na 64 let do leta 2030. Minimalna delovna doba za polno pokojnino bi se zvišala z 42 na 43 let.
Vlada je poskušala kritike omiliti z obljubo o zvišanju najnižje zagotovljene pokojnine na 1.200 evrov ter dodatkih za upokojence z zdravstvenimi težavami in tiste, ki so opravljali fizično zahtevna dela. Opozicija očita, da gre za "bombončke" brez pravega učinka. Sindikati trdijo, da bi cilje lahko dosegli tudi brez reforme, če bi bolj obdavčili bogate in zvišali prispevke delodajalcev.
5