Mirovni pogovori v Libiji pred propadom, državo zapustilo na tisoče Egipčanov

Mednarodno priznani libijski parlament, ki se je moral iz prestolnice Tripoli preseliti v Tobruk, je danes sporočil, da se njegovi predstavniki ne bodo udeležili za četrtek predvidenih mirovnih pogovorov pod okriljem Združenih narodov. Pogovorom, ki so se komajda dobro začeli, tako že grozi propad.

Jim bo uspelo za mizo spraviti glavne akterje rivalskih vlad in parlamentov iz Tripolija in Tobruka? Rivalske strani, ki se v Libiji spopadajo za oblast, so se v januarju sestale na dveh krogih mirovnih pogovorov. Te so v Ženevi sprožili ZN, a so jih vodilni igralci – predvsem na strani islamistov, ki so v Tripoliju vzpostavili svojo vlado in parlament – bojkotirali.

Pred slabima dvema tednoma je nato odposlancu ZN Bernardinu Leonu vendarle uspelo v isto mesto, če že ne za isto mizo, spraviti tudi glavne akterje rivalskih vlad in parlamentov iz Tripolija in Tobruka.

V libijski oazi Gadames se je Leon ločeno pogovarjal z enimi in drugimi ter pogovore označil kot "pozitivne in konstruktivne", spominja francoska tiskovna agencija AFP. Ta preboj naj bi nadaljevali ta teden v Maroku, a je to zdaj pod vprašajem.

Iz Tobruka so namreč danes sporočili, da se predstavniki mednarodno priznanih libijskih oblasti pogovorov ne bodo udeležili, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Za začasen izstop iz pogajanj je glasovala večina poslancev tamkajšnjega parlamenta.

Kot razlog so navedli zadnje napade skrajnih islamistov v Libiji. V petek je bilo v samomorilskem napadu na vzhodu države ubitih več kot 40 ljudi, v nedeljo pa je bila tarča napada rezidenca iranskega veleposlanika v Tripoliju.

Najhujše nasilje od strmoglavljenja Moamerja Gadafija Libija je sicer zadnje mesece priča najhujšemu nasilju od strmoglavljenja dolgoletnega samodržca Moamerja Gadafija leta 2011. Z nafto bogata država ima že nekaj časa dve rivalski vladi in parlamenta, podpirajo pa jih oborožene milice. Zaradi nemirov v Libiji je več držav evakuiralo svoje državljane in diplomatsko osebje.

V kaotični in propadajoči državi se medtem vse bolj krepijo džihadisti, ki so prisegli zvestobo Islamski državi. Ti so nedavno ogorčili svet s posnetkom krutega obglavljenja 21 egiptovskih Koptov in so med drugim prevzeli odgovornost za petkov napad.

Razmere dodatno zapleta dejstvo, da imajo rivalske struje vsaka svoje podpornike v regiji. Egipt, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija naj bi podpirali močno milico generala Halifa Haftarja, ki je povezana z mednarodno priznano vlado, Katar in Turčija pa vplivno koalicijo milic Fadžr Libija ali Libijska zora, povezano z islamističnim parlamentom v Tripoliju.

Na tisoče Egipčanov po obglavljenju kristjanov zapustilo Libijo Več kot 15 tisoč Egipčanov je zapustilo Libijo, potem ko so pripadniki džihadistične skupine Islamska država (IS) minuli teden objavili videoposnetek obglavljenja 21 kristjanov, večinoma Koptov iz Egipta, so danes poročali egiptovski mediji.

Potem ko je Islamska država objavila omenjeni video, so egiptovska in libijska vojaška letala obstreljevala cilje IS v Libiji, Kairo pa je pozval k mednarodnemu vojaškemu posredovanju.

Egipčane, ki delajo v Libiji, je Kairo pozval, naj odidejo iz države. Po ocenah naj bi jih bilo v Libiji več deset tisoč ali celo več sto tisoč, delajo pa predvsem v gradbeništvu in kot obrtniki.

Po poročanju egiptovskih državnih medijev je mejo med Libijo in Egiptom v minulih dneh prečkalo 14.585 Egipčanov. Od tega jih je samo danes mejo prečkalo tri tisoč, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Na prehod meje s Tunizijo čaka še nedoločeno število Egipčanov Ker zaradi slabih varnostnih razmer ni mogoče prečkati Libije, pa so od minulega petka okoli tisoč Egipčanov z zahoda Libije evakuirali prek Tunizije. Egiptovske oblasti so zanje priskrbele čarterske polete. Po podatkih tunizijskega ministrstva za promet naj bi se jih danes z letalom v domovino vrnilo še okoli 250.

Po podatkih tunizijske carine na libijski strani na prehod meje s Tunizijo čaka še nedoločeno število Egipčanov. Tunizija je sicer sporočila, da bo v državo dovolila samo tistim tujcem, ki jih bodo takoj prevzele vlade njihovih držav. Julija lani je na meji več dni ostalo ujetih več tisoč Egipčanov, ker ni obstajal načrt za njihovo evakuacijo. Tunizija se namreč boji množičnega priliva tujcev iz Libije, s kakršnim se je spopadla leta 2011 ob padcu režima libijskega voditelja Moamerja Gadafija.