SiolNET. Novice Svet
4,41

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Madžarska pridobiva podporo, sankcije proti Budimpešti malo verjetne

4,41

termometer

Madžarska
Aprilski protesti proti zaprtju Sorosove univerze v Budimpešti. Foto: Reuters

Evropski poslanci so sredi septembra potrdili poročilo o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem in tako prvič v zgodovini začeli postopek za sprožitev sedmega člena pogodbe EU. Usoda postopka zoper Budimpešto, katerega skrajni ukrep je odvzem glasovalnih pravic, je sicer negotova. Blokado sankcij proti Madžarski so že napovedale Bolgarija, Poljska in Češka, medtem ko je Avstrija pri Svetu EU sprožila pravno presojo odločitve evropskih poslancev.

Evropski poslanci so poročilo o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem sprejeli s 448 glasovi. Proti je glasovalo 197 poslancev, 48 se jih je vzdržalo. Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto je ob sprejemu poročila poudaril, da sta bila "Madžarska in madžarski narod kaznovana, ker smo pokazali, da migracije niso potrebne in da jih je mogoče zaustaviti".

Viktor Orban Novice Zgodovinska poteza evropskih poslancev zoper Madžarsko

Avstrijo obhajajo dvomi, Bolgarija, Češka in Poljska bi sankcije blokirale

Madžarska vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbana je zaradi neupoštevanja vzdržanih glasov v Evropskem parlamentu že napovedala, da bo odločitev evropskih poslancev izpodbijala pred Sodiščem EU. Zahtevo za pravno prevetritev glasovanja je Svetu EU posredovala tudi naša severna soseda Avstrija, ki trenutno predseduje EU.

Glavno vlogo pri tem je odigral avstrijski podkancler in vodja skrajno desnih svobodnjakov (FPÖ) Heinz-Christian Strache, ki je poudaril, da bi postopek zoper Madžarsko lahko še poglobil razkol med vzhodno in zahodno Evropo.

"Vzhodnoevropske države, kot je Madžarska, ki je trpela pod Sovjetsko zvezo in s številnimi žrtvami izbojevala svojo svobodo in demokracijo, nočejo znova doživeti patronata in sprejemanja odločitev od zunaj, tokrat iz Bruslja," je poudaril Strache.

Madžarska poudarja, da so evropski poslanci dosegli dvotretjinsko večino samo zato, ker niso upoštevali tudi vzdržanih glasov. Rezultat glasovanja je tako napačen, postopek po sedmem členu pa se ne more izvesti, poudarja madžarska vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbana. Madžarska poudarja, da so evropski poslanci dosegli dvotretjinsko večino samo zato, ker niso upoštevali tudi vzdržanih glasov. Rezultat glasovanja je tako napačen, postopek po sedmem členu pa se ne more izvesti, poudarja madžarska vlada pod vodstvom premierja Viktorja Orbana. Foto: Reuters

Blokado sankcij proti Madžarski so medtem že napovedale Bolgarija, Češka in Poljska. "Če bo prišlo do razprave na Svetu EU, bomo proti. Blokirali bomo odločitev," je poudaril poljski zunanji minister Jacek Czaputowicz.

Zaradi kršitev neodvisnosti sodstva je Evropska komisija zoper Poljsko začela postopek pred Sodiščem EU. Zoper Poljsko je komisija decembra lani sicer sama sprožila sedmi člen pogodbe EU, vendar za sankcije proti Varšavi znotraj Unije ni soglasja.

Orban Novice "EPP bo Orbana osamila"

Bučar: Ne gre pričakovati, da bi sprejeli kakršnekoli sankcije proti Madžarski

Strokovnjak za mednarodne odnose Bojko Bučar ob tem pojasnjuje, da ne gre pričakovati, da bi države članice EU v okviru Sveta EU sprejele kakršnekoli sankcije proti Madžarski.

"Madžarska ima podporo v določenih državah, kjer vodijo podobno politiko in kjer so zaskrbljeni predvsem zaradi migracij. Tu gre za vpliv nacionalnih politik, ki se usklajuje na mednarodni ravni. Tu je težko kaj storiti, saj nimamo pravih mehanizmov oziroma vzvodov," pojasnjuje Bučar.

Po njegovih besedah podobno zgodbo spremljamo tudi v primeru arbitražnega spora med Slovenijo in Hrvaško. "Tukaj gre prav tako za neko politiko Evropske komisije, ki se na eleganten način izogne temu, da bi zadeva prišla pred določene organe, ki bi sprejeli  sankcije."

Strokovnjak za mednarodne odnose Bojko Bučar ocenjuje, da posamezne države članice EU ponujajo različne odgovore na vprašanja, kaj je demokracija in kaj je vladavina prava. Strokovnjak za mednarodne odnose Bojko Bučar ocenjuje, da posamezne države članice EU ponujajo različne odgovore na vprašanja, kaj je demokracija in kaj je vladavina prava. Foto: STA

Predavatelj na ljubljanski fakulteti za družbene vede poudarja, da posamezne države članice EU ponujajo različne vsebinske odgovore na vprašanja, kaj je demokracija in vladavina prava. "EU je političen projekt. Vseskozi govorimo, da gre za demokracijo in vladavino prava, vendar pa se pri vprašanjih, kaj je demokracija in kaj je vladavina prava, razhajamo. To si v EU vsak razlaga nekoliko po svoje," ocenjuje Bučar.

Nalepke Madžarska migranti Novice Na Madžarskem na stavbe nevladnikov lepijo nalepke, tudi na stavbo z Davidovo zvezdo

Se vzhod in zahod Evrope razhajata pri vprašanju migracij?

Razprave o razhajanjih in razlikah med zahodnoevropskimi in vzhodnoevropskimi članicami EU so po njegovih besedah še zelo aktualne, vendar pa Bučar dvomi, da na ločitev med evropskim zahodom in vzhodom vpliva odnos držav članic do prebežnikov in migracij. 

"Nemčija je do tega vprašanja bolj zadržana kot v preteklosti. Italija, ki je v nezavidljivem položaju, si želi, da bi se ta vprašanja čim prej rešila. Tudi druge države, ki se bodo znašle pod pritiskom, denimo Grčija in Španija, bodo ukrepale, da bi si olajšale težak položaj. Na eni strani imamo torej države, ki so pod največjim pritiskom migracij, na drugi strani pa imamo vzhodnoevropske države, kjer strah pred migranti in tujci najbrž izvira še iz komunističnih časov," ocenjuje Bučar.

Glede na odnos držav članic do migrantov bi težko rekel, da gre za ločitev vzhoda in zahoda Evrope, ocenjuje strokovnjak za mednarodne odnose Bojko Bučar. Glede na odnos držav članic do migrantov bi težko rekel, da gre za ločitev vzhoda in zahoda Evrope, ocenjuje strokovnjak za mednarodne odnose Bojko Bučar. Foto: Reuters

V primeru, da bo na Svetu EU prišlo do obravnave obremenjujočega poročila za Madžarsko, Bučar meni, da Slovenija najbrž nima druge možnosti, kot da vztraja, da je vladavino prava treba spoštovati: "Slovenija je država, ki zagovarja vladavino prava in bi se težko izmaknila temu, da zadevo razume na način, kot da Madžarska ne ogroža evropskih in mednarodnih pravnih norm."

Prebežniki na Madžarskem Novice "Orban prečka rdeče črte drugo za drugo. Skrajni čas je za ukrepanje."

MZZ: Slovenija meni, da je vladavina prava pomembna vrednota

Na ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ) medtem poudarjajo, da se bo Slovenija do poročila Evropskega parlamenta o kršitvah temeljnih evropskih vrednot na Madžarskem opredelila v okviru obravnave na Svetu EU.

"Slovenija v splošnem meni, da je vladavina prava pomembna vrednota, ki zagotavlja medsebojno zaupanje med državami članicami in omogoča nemoteno delovanje EU. Iniciativa je sedaj v rokah predsedujoče države članice (Avstrije, op. a.), ki se bo posvetovala z ostalimi državami članicami o tem, kako ukrepati v tem primeru," pojasnjujejo na MZZ.

Slovenija v splošnem meni, da je vladavina prava pomembna vrednota, ki zagotavlja medsebojno zaupanje med državami članicami in omogoča nemoteno delovanje EU, poudarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve. Slovenija v splošnem meni, da je vladavina prava pomembna vrednota, ki zagotavlja medsebojno zaupanje med državami članicami in omogoča nemoteno delovanje EU, poudarjajo na ministrstvu za zunanje zadeve. Foto: Melanie Likar

Kot poudarjajo, postopek po sedmem členu lahko predlagajo Evropska komisija, Evropski parlament ali ena tretjina držav članic. Te lahko na podlagi omenjenega člena izvedejo zaslišanje Madžarske. V primeru, da ugotovijo hujše kršitve vladavine prava, nato na Madžarsko naslovijo priporočila, ki jih potrdijo z večino štirih petin držav članic.

hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović Novice Grabar-Kitarovićeva podprla protiimigrantsko politiko Orbana in Salvinija

Na vprašanje, ali ob sprožitvi postopkov zoper Madžarsko in Poljsko opažajo dvojna merila glede na to, da Bruselj ne ukrepa zoper Hrvaško, ki z nespoštovanjem arbitražne razsodbe prav tako krši načela pravne države, na ministrstvu med drugim odgovarjajo, da se glede na sedmi člen ugotavlja "očitno tveganje za hujše kršitve vrednot iz drugega člena pogodbe EU".

"Tu gre za spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Vsaka država članica kot tudi Evropska komisija in Evropski parlament se samostojno odločajo o tem, ali posamezno dejstvo lahko predstavlja hujšo kršitev omenjenih vrednot," še dodajajo na MZZ.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 143
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin