Torek, 19. 11. 2024, 10.25
2 minuti
Vojna v Ukrajini
Nemški obrambni minister: Nihče ne verjame, da gre za naključje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,32
Podmorski telekomunikacijski kabel, ki povezuje Finsko in Nemčijo, je bil iz neznanih razlogov prerezan, je včeraj sporočil finski omrežni operater Cinia.
Spremembe ruskega jedrskega načrta so pripravljene in bodo po potrebi formalizirane, so sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila. Medtem se v evropskih državah krepi zaskrbljenost, da je Rusija izvedla več sabotaž, med drugim na telekomunikacijsko povezavo med Finsko in Nemčijo.
10.07 Nemčija pri okvari telekomunikacijskega kabla sumi na sabotažo
10.25 Macron in Starmer ne razkrivata načrtov glede morebitne odobritve ukrajinske rabe raket v Rusiji
9.55 Ukrajina ob tisočem dnevu invazije zavezana boju proti Rusiji
9.20 Kremelj: Spremembe jedrskega načrta so pripravljene
8.43 V ruskem napadu najmanj sedem mrtvih
6.30 Ob tisoč dneh ruske agresije v VS ZN pozivi za mir v Ukrajini
6.15 Evropski parlament na izrednem zasedanju ob 1000 dneh vojne v Ukrajini
10.07 Nemčija pri okvari telekomunikacijskega kabla sumi na sabotažo
Škoda, ki je nastala na podmorskem telekomunikacijskem kablu, ki povezuje Finsko in Nemčijo, bi lahko bila sabotaža, je danes izjavil nemški obrambni minister Boris Pistorius. Tako Finska kot Nemčija sta že v ponedeljek izrazili zaskrbljenost in sprožili preiskavo incidenta.
Nemški obrambni minister Boris Pistorius.
"Nihče ne verjame, da so bili ti kabli po naključju pretrgani. Moramo domnevati (...), da je šlo za sabotažo," je Pistorius dejal ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju.
Finski omrežni operater Cinia je v ponedeljek sporočil, da je na podmorskem telekomunikacijskem kablu C-Lion1 odkril napako. Iz neznanih razlogov je bil namreč kabel pretrgan, je pojasnil operater in dodal, da je to verjetno storila zunanja sila. Internetni promet sicer ni bil moten.
Tako Finska kot Nemčija sta nemudoma izrazili zaskrbljenost in sprožili preiskavo incidenta. "Naša evropska varnost ni ogrožena le zaradi ruske agresivne vojne proti Ukrajini, temveč tudi zaradi hibridnega vojskovanja zlonamernih akterjev," sta v skupni izjavi zapisala zunanja ministra obeh držav.
Kabel C-Lion1 je dolg 1172 kilometrov in od leta 2016 prenaša komunikacije med Helsinki in nemškim Rostockom.
10.25 Macron in Starmer ne razkrivata načrtov glede morebitne odobritve ukrajinske rabe raket v Rusiji
Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na vrhu skupine G20 v Riu de Janeiru pozdravil odločitev ZDA, da Ukrajini odobrijo uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji. Tako Macron kot britanski premier Keir Starmer pa nista komentirala, ali bosta tudi sama dala zeleno luč Ukrajini za rabo raket znotraj Rusije.
Ameriški mediji so v nedeljo na podlagi neimenovanih vladnih virov poročali, da je odhajajoči ameriški predsednik Joe Biden dal zeleno luč za uporabo raketnih sistemov atacms za napade v Rusiji. Četudi Washington uradno ni potrdil teh navedb, je Macron dejal, da gre za "povsem dobro odločitev". Kot je dodal v pogovoru z novinarji, je Rusija edina sila, ki zaostruje konflikt z mobilizacijo severnokorejskih vojakov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Starmer, ki se prav tako udeležuje vrha G20 v Braziliji, medtem ni želel komentirati operacijskih podrobnosti glede vojne v Ukrajini.
9.55 Ukrajina ob tisočem dnevu invazije zavezana boju proti Rusiji
Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, je danes, na tisoči dan ruske invazije, sporočilo zunanje ministrstvo v Kijevu. Ukrajina ob tej priložnosti z Zahoda prejema sporočila podpore, Združeno kraljestvo pa je napovedalo novo večmilijonsko vojaško pomoč.
"Ukrajina se ne bo nikoli podredila okupatorjem, ruska vojska pa bo kaznovana zaradi kršenja mednarodnega prava," je na omrežju X zapisalo ukrajinsko ministrstvo za zunanje zadeve.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tej priložnosti izrazila podporo Kijevu, ki bo po njenih besedah še naprej deležen pomoči evropskih zaveznic.
Kot je dejala, je danes dan žalovanja, a tudi dan obljub. "Obljubimo, da vam bomo stali ob strani, dokler bo treba," je dejala v sporočilu, objavljenem na X.
Stavbo Evropske komisije so v ponedeljek zvečer osvetlili v barvah ukrajinske zastave.
Iz Londona so danes napovedali novo vojaško pomoč Kijevu. Kot je dejal obrambni minister John Healey, bo britanska vlada 7,5 milijona funtov (devet milijonov evrov) namenila v poseben sklad za dobavo brezpilotnih letalnikov Ukrajini.
Britanski parlament bo o nadaljnji dolgoročni pomoči Ukrajini razpravljal v sredo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Healey je poudaril, da je nujno, da mednarodni partnerji Kijeva pred prihajajočo zimo stopijo skupaj in zagotovijo, da ruski predsednik Vladimir Putin ne zmaga v tej vojni.
9.20 Kremelj: Spremembe jedrskega načrta so pripravljene
Spremembe ruskega jedrskega načrta so pripravljene in bodo po potrebi formalizirane, so sporočili iz Kremlja. Ruski predsednik Vladimir Putin je danes podpisal odlok, ki Moskvi omogoča uporabo jedrskega orožja proti nejedrski državi, ki jo podpira jedrska sila, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Odločitev prihaja ravno na tisoči dan ruske invazije na Ukrajino in potem, ko so ZDA Kijevu odobrile uporabo raket dolgega dosega za vojaške tarče v Rusiji.
"Spremembe so že praktično oblikovane. Po potrebi bodo formalizirane," je za državno tiskovno agencijo TASS povedal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Dmitrij Peskov
Novico so sporočili po tem, ko je Kremelj odločitev administracije predsednika Joeja Bidna, da Ukrajini dovoli izstrelitev ameriških raket globoko v Rusijo, označil za nepremišljeno.
8.43 V ruskem napadu najmanj sedem mrtvih
V zadnjem ruskem napadu na mesto Hlukiv v sumski regiji je umrlo najmanj sedem ljudi, med njimi otrok, 12 je ranjenih, je sporočila regionalna vojaška uprava.
Reševalci še vedno iščejo ljudi, ki so morda zasuti pod ruševinami. Prebivalci ranljivih obmejnih skupnosti, kot je Suma, ki meji na Rusijo, vsakodnevno trpijo zaradi ruskih napadov, kar vodi v množične evakuacije.
Russia continues to terrorize our border regions. Last night, a drone hit Hlukhiv, destroying a dormitory at one of the local educational institutions. Tragically, as of now, we know that seven people, including a child, were killed in this attack. My deepest condolences go to… pic.twitter.com/QTGbj5GQXn
— Volodymyr Zelenskyy / Володимир Зеленський (@ZelenskyyUa) November 19, 2024
6.30 Ob tisoč dneh ruske agresije v VS ZN pozivi za mir v Ukrajini
Članice Varnostnega sveta ZN so v ponedeljek na zasedanju o Ukrajini po tisoč dneh ruske agresije pozivale k pravičnemu miru, ameriška veleposlanica pa je zagotovila nadaljevanje ameriške vojaške pomoči vse do konca sedanje vlade Joeja Bidna. Državni sekretar Marko Štucin je skupaj z drugimi opozarjal tudi na prihajajočo zimo.
Marko Štucin
"Jutri obeležujemo tisoč dni smrti, uničevanja in razseljevanja ter tisoč dni nedejavnosti tega sveta," je dejal Štucin in omenil, da je pred kratkim obiskal Ukrajino in se soočil z resnostjo položaja za civilno prebivalstvo pred tretjo zimo v času ruske agresije.
"V prvi polovici letošnjega leta je v Ukrajini umrlo trikrat več ljudi, kot pa se jih je rodilo," je dejal in omenil, da je obiskal tudi množičen grob v Buči, kjer je pokopanih 508 Ukrajincev.
"Tisoč dni razpravljamo o žrtvah vojne in vsakič sledita molk in nekaznovanost. Vsak dan nedejavnosti tega sveta zmanjšuje integriteto mednarodnega prava," je dejal Štucin v Varnostnem svetu, ki ne more zahtevati konca vojne in umika Rusije iz Ukrajine, ker ima država agresorka pravico do veta.
"Čim prej potrebujemo pravičen in trajen mir, ki ne bo na škodo mednarodnega prava in bo temeljil na Ustanovni listini ZN ter varoval ukrajinsko suverenost, neodvisnost in ozemeljsko celovitost v okvirju njenih mednarodno priznanih meja. Ukrajina se mora kot napadena država strinjati z mirovnim načrtom," je dejal Štucin in zagotovil, da bo Slovenija Ukrajino podpirala do konca vojne.
Za podoben pravičen mir so se na zasedanju na visoki ravni zavzeli tudi drugi govorniki z redkimi izjemami. Kitajska je denimo zahtevala le mir, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija pa je kot vedno napadal Ukrajino in dejal, da je zasedanje nepomembno ter le priložnost za neutemeljene napade na Rusijo. Američanka Linda Thomas-Greenfield je dejala, da bo ob koncu vojne suverena, neodvisna in demokratična Ukrajina nadzirala svoje mednarodno priznano ozemlje in nadaljevala pot v evro-atlantske ustanove, kot je zveza Nato. Napovedala je, da bodo ZDA v kratkem naznanile dodatno varnostno pomoč Ukrajini.
Ukrajinski zunanji minister Andrij Sibiha je zavrnil možnost miru, v katerem bi Ukrajina Rusiji prepustila svoje ozemlje, in novinarjem povedal, da bo odločitev predsednika ZDA Bidna o zeleni luči za uporabo ameriških raket za napade v Rusiji spremenila igro. "Dlje kot lahko napademo, krajša bo ta vojna," je dejal.
Ukrajinski zunanji minister Andrii Ivanovych Sybiha.
Generalna podsekretarka ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je v imenu generalnega sekretarja Antonia Guterresa prebrala njegov govor, v katerem pravi, da se po tisoč dneh smrt, uničevanje in obup nadaljujejo za milijone Ukrajincev.
Guterres je obsodil naraščanje žrtev med civilisti in zadnji ruski napad konec tedna s 120 raketami in 90 droni na energetsko infrastrukturo. "Takšni napadi za prebivalce Ukrajine ustvarjajo najhujšo zimo od začetka vojne," meni Guterres, ki v svojem govoru navaja, da so Rusi v Ukrajini uničili ali poškodovali 1.358 šol in 580 zdravstvenih objektov.
Vojna je doslej po podatkih ZN zahtevala 12.164 življenj med ukrajinskimi civilisti, več kot deset milijonov pa jih je zapustilo domove. Podsekretarka DiCarlo je navedla, da bo celotna generacija ukrajinskih otrok brez normalne izobrazbe, četrtina ozemlja države pa je onesnažena z minami. "Skrajni čas je za pravičen mir v skladu z Ustanovno listino ZN, mednarodnim pravom in resolucijami Generalne skupščine," je dejala.
Predstavnik Južne Koreje je v svojem nastopu posebej opozoril na prisotnost vojakov Severne Koreje v Rusiji. Dodal je, da je Severna Koreja od avgusta lani v Rusijo poslala 20 tisoč zabojnikov vojaške pomoči ter okrog 11 tisoč vojakov, ki jih je Rusija namestila v regiji Kursk.
6.15 Evropski parlament na izrednem zasedanju ob tisoč dneh vojne v Ukrajini
Evropski parlament se bo danes sešel na izrednem zasedanju v Bruslju, s katerim bodo obeležili tisoč dni ruske invazije v Ukrajini. Evropske poslance bo ob tej priložnosti prek video povezave iz Ukrajine nagovoril ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski. Ukrajina bo tudi osrednja tema zasedanja obrambnih ministrov EU.
Kot je pred dnevi ob napovedi zasedanja sporočila predsednica parlamenta Roberta Metsola, bo Evropski parlament obeležil "tisoč dni poguma ukrajinskega ljudstva".
Ukrajinski predsednik je Bruselj nazadnje obiskal oktobra, ko je na vrhu EU predstavil svoj načrt za zmago oziroma strategijo za končanje vojne.
Odkar je Rusija 24. februarja 2022 začela obsežno invazijo na Ukrajino, Evropska unija odločno podpira Ukrajino in obsoja rusko agresijo. Proti Rusiji je uvedla sankcije, Kijevu pa zagotavlja obsežno politično, humanitarno, vojaško in finančno pomoč.
Evropski parlament je bil tudi močan podpornik prizadevanj Ukrajine, da bi se pridružila Evropski uniji. Ukrajina je skupaj z Moldavijo pristopna pogajanja začela konec junija.
Poleg tega so evroposlanci odločno podprli stališče, da mora Rusija finančno nadomestiti uničenje, ki ga je povzročila v Ukrajini, in da bi morala EU za to uporabiti zaplenjeno rusko premoženje. Od leta 2021 je Evropski parlament sprejel vrsto resolucij v zvezi z Ukrajino, še poudarjajo v tej instituciji.
Nadaljnja vojaška podpora Ukrajini bo tudi v ospredju današnjega zasedanja obrambnih ministrov EU v Bruslju, zadnjega pod vodstvom visokega zunanjepolitičnega predstavnika Josepa Borrella.
