Ponedeljek, 26. 1. 2026, 12.56
58 minut
Svet EU uradno potrdil popolno prepoved uvoza ruskega plina
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,34
EU je lani skoraj 27 odstotkov porabe zemeljskega plina pokrila z uvozom iz ZDA.
Svet EU je danes uradno potrdil uredbo o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v EU od jeseni 2027. Za dobave na podlagi kratkoročnih pogodb bo prepoved veljala že od konca aprila oziroma sredine junija. Latvijska varnostno-obveščevalna služba opozarja na vse večja varnostna tveganja v Evropi, ki izhajajo iz Rusije. A Rusija trenutno ne predstavlja neposredne vojaške grožnje Latviji, sicer članici EU in Nata, ugotavlja danes objavljeno poročilo obveščevalne službe za leto 2025.
15. 22 Nemčija pozvala k zaščiti ključne infrastrukture
14.56 Latvijci opozarjajo pred naraščajočo grožnjo Rusije
12.14 Svet EU uradno potrdil popolno prepoved uvoza ruskega plina
11.12 Kremelj: Pogovori konstruktivni, a pred pogajalci še veliko dela
15. 22 Nemčija pozvala k zaščiti ključne infrastrukture
Države, ki mejijo na Severno morje, so se na današnjem vrhu Severnega morja v Hamburgu dogovorile o znatnih naložbah v širitev proizvodnje vetrne energije. Nemška gospodarska ministrica Katherina Reiche je na začetku srečanja poudarila pomembnost zaščite kritične infrastrukture, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Skladno z dogovorom, ki so ga ministri, pristojni za energijo, podpisali na tretjem vrhu Severnega morja, bodo vetrne elektrarne v Severnem morju povezane z elektroenergetskim omrežjem več držav. Z zavezo k nadaljnjim razpisom za vetrne elektrarne v Severnem morju po letu 2030 želijo zagotoviti varnost načrtovanja in naložb za podjetja, ki se ukvarjajo z vetrno energijo in omrežji.
Skladno z dogovorom, ki so ga ministri, pristojni za energijo, podpisali na tretjem vrhu Severnega morja, bodo vetrne elektrarne v Severnem morju povezane z elektroenergetskim omrežjem več držav.
V zameno se je industrija obvezala, da bo do leta 2040 za 30 odstotkov znižala izravnane stroške električne energije. Ob tem naj bi do leta 2030 vložila 9,5 milijarde evrov v nove proizvodne zmogljivosti v Evropi, kar bo ustvarilo 91.000 novih delovnih mest, poroča dpa. Evropa na ta način ustvarja cenovno dostopno, čisto in varno energijo, zmanjšuje strateško odvisnost in povečuje svojo splošno odpornost, je dejala Katherina Reiche.
Ob začetku vrha je Katherina Reiche izpostavila tudi pomembnost zaščite kritične infrastrukture, ki je vedno bolj tarča napadov. Reiche je navedla, da so tarče elektroenergetska omrežja, cevovodi in pomembni podatkovni kabli. Zaradi tega je bila na tretjem vrhu Severnega morja na visoki ravni zastopana tudi zveza Nato, je pojasnila nemška ministrica.
Poleg desetih držav, ki mejijo na Severno morje, in Nata so se vrha Severnega morja udeležili tudi uradniki EU, poroča dpa. Medtem pa Finska po poročanju agencije Reuters skupaj z drugimi državami ob Baltskem morju in z Evropsko komisijo vzpostavlja center za pomorski nadzor za zaščito kritične podvodne infrastrukture v Finskem zalivu, je danes sporočila finska obmejna straža.
Na območju okoli Baltskega morja so v stanju visoke pripravljenosti zaradi vrste napadov na električne vode, telekomunikacijske povezave in plinovode, ki so se zvrstili po letu 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino. Zveza Nato je zato povečala svojo prisotnost v Baltskem morju s fregatami, letali in pomorskimi droni.
14.56 Latvijci opozarjajo pred naraščajočo grožnjo Rusije
Latvijska varnostno-obveščevalna služba opozarja na vse večja varnostna tveganja v Evropi, ki izhajajo iz Rusije, vendar Rusija trenutno ne predstavlja neposredne vojaške grožnje Latviji, sicer članici EU in Nata, ugotavlja danes objavljeno poročilo obveščevalne službe za leto 2025. Glede na ugotovitve poročila, ki ga je objavil latvijski Urad za zaščito ustavnosti (SAB), Rusija trenutno ne predstavlja neposredne vojaške grožnje baltski državi. A ruska naracija in propaganda o Latviji kažeta na "morebitne dolgoročne načrte".
Latvijski vojaki na vojaških vajah članic Nata v Litvi.
Poročilo nadalje navaja, da se je rusko dojemanje Zahoda kot eksistencialne grožnje še okrepilo. Moskva se že vidi v neposrednem spopadu z Zahodom – ne le v Ukrajini, ampak tudi globalno in ideološko. To dojemanje povečuje tveganje napačnih ocen in pomeni znatno povečanje varnostnih tveganj za Evropo, poročilo povzema nemška tiskovna agencija dpa.
Po podatkih SAB je Rusija lani nadaljevala svoje dejavnosti, usmerjene proti Zahodu, ter izvajala sabotaže in dezinformacijske kampanje. Pokazala je tudi pripravljenost za izvajanje kibernetskih napadov na industrijske nadzorne sisteme v Latviji in zahodnih državah.
Namen tega je sejati negotovost in nezaupanje med prebivalstvom ter spodkopati enotnost Zahoda pri podpori Ukrajini, ugotavlja SAB. Latvija, ki na vzhodu meji na Rusijo in njeno zaveznico Belorusijo, je tesna partnerica in podpornica Ukrajine, ki se že skoraj štiri leta bori proti ruski agresiji.
Kot še navaja SAB, njihova opažanja kažejo, da je rusko dojemanje Latvije vse bolj podobno tistemu, ki ga je Moskva imela do Ukrajine pred vojno. To vse bolj negativno stališče do Latvije bi lahko dolgoročno privedlo do agresivnejših ruskih odločitev, čeprav to trenutno ni prednostna naloga Moskve.
12.14 Svet EU uradno potrdil popolno prepoved uvoza ruskega plina
Svet EU je danes uradno potrdil uredbo o popolni prepovedi uvoza ruskega plina v EU od jeseni 2027.
"Od danes naprej bo energetski trg EU močnejši, odpornejši in bolj diverzificiran. Opuščamo škodljivo odvisnost od ruskega plina ter v duhu solidarnosti in sodelovanja delamo pomemben korak k avtonomni energetski uniji," je zeleno luč sveta pospremil ciprski minister za energijo, trgovino in industrijo Michael Damianos. Ciper namreč trenutno predseduje Svetu EU, ki združuje predstavnike članic unije.
V skladu z dogovorom, ki sta ga v začetku decembra lani dosegla Evropski parlament in Svet EU, bo uvoz ruskega utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na podlagi kratkoročnih pogodb, ki so bile sklenjene pred 17. junijem lani, prepovedan od 25. aprila, uvoz plina po plinovodih pa od 17. junija letos.
Če bo Evropa ruski plin zgolj nadomestila z ameriškim, se spet izpostavlja tveganjem, opozarjajo raziskovalne institucije.
Za dolgoročne pogodbe za uvoz LNG bo medtem prepoved veljala od 1. januarja 2027, kot predvideva konec oktobra sprejeti 19. sveženj sankcij proti Moskvi zaradi njene agresije na Ukrajino.
Za uvoz plina po plinovodih na podlagi dolgoročnih pogodb bo prepoved začela veljati 30. septembra 2027, če bodo evropska skladišča s plinom ustrezno napolnjena, oziroma najpozneje 1. novembra 2027.
Obstoječe pogodbe o dobavi plina iz Rusije bi bilo glede na dogovor mogoče spreminjati le iz zelo ozko opredeljenih operativnih razlogov, spremembe pa ne bi smele voditi v povečanje dobavljenih količin plina. Uredba predvideva tudi, da bodo morale članice do 1. marca pripraviti nacionalne načrte za diverzifikacijo dobav plina.
EU je sicer lani skoraj 27 odstotkov porabe zemeljskega plina pokrila z uvozom iz ZDA, je so danes izpostavili v strokovni reviji o energetiki Naš stik. Na letni ravni se je količina iz ZDA uvoženega plina lani povečala za 61 odstotkov, od leta 2019 pa za šestkrat.
Nizozemski Inštitut Clingendael, norveški Inštitut za mednarodne zadeve (NUPI) in nemški Ekološki inštitut so zato prejšnji teden v skupnem poročilu posvarile pred tveganji prevelikega zanašanja na enega samega dobavitelja, poročilo povzema omenjena revija.
Če bo Evropa ruski plin zgolj nadomestila z ameriškim, se spet izpostavlja tveganjem, opozarjajo raziskovalne institucije.
11.12 Kremelj: Pogovori konstruktivni, a pred pogajalci še veliko dela
Pogovori med rusko, ukrajinsko in ameriško delegacijo v petek in soboto v Združenih arabskih emiratih so potekali v konstruktivnem duhu, vendar pa je pred pogajalci še veliko dela, je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Od teh začetnih stikov po njegovih besedah ne gre pričakovati pomembnih rezultatov. "Toda že dejstvo, da so se ti stiki začeli v konstruktivnem duhu, je mogoče videti pozitivno. Vendar pa je pred nami še veliko dela," je dejal po poročanju ruskih medijev, ki jih povzema francoska tiskovna agencija AFP.
Peskov je dejal, da je za Moskvo temeljnega pomena ozemeljsko vprašanje, ki ga je treba rešiti v skladu s formulo Anchorage, pri čemer se je skliceval na srečanje Vladimirja Putina in Donalda Trumpa avgusta lani na Aljaski.
Peskov je tudi dejal, da ruski predsednik Vladimir Putin redno prejema poročila ruskih predstavnikov, ki sodelujejo v mirovnih pogajanjih, vendar ob tem poudaril, da Kremelj ne bo javno razpravljal o posameznih fazah pogajalskega procesa.
Dodal je, da je za Moskvo temeljnega pomena ozemeljsko vprašanje, ki ga je treba rešiti v skladu s formulo Anchorage, pri čemer se je skliceval na srečanje Putina in predsednika ZDA Donalda Trumpa avgusta lani na Aljaski.
"Za nikogar ni skrivnost, to je naše dosledno stališče, stališče našega predsednika, da je ozemeljsko vprašanje, ki je del formule Anchorage, bistveno za rusko stran," je poudaril Peskov.
Dvodnevni pogovori v Abu Dabiju so sicer prinesli prva znana neposredna pogajanja med Moskvo in Kijevom o ameriškem načrtu za končanje vojne po obsežni ruski ofenzivi na Ukrajino, ki se je začela februarja 2022.
V petek, tik pred začetkom tristranskih pogovorov, je Kremelj ponovil, da mora Kijev umakniti svoje sile iz Donbasa na vzhodu Ukrajine, ki ga večinoma nadzoruje Moskva. Ukrajina je ta pogoj že večkrat zavrnila.
Nadaljevanje pogovorov prihodnji konec tedna
Tristranski pogovori v Združenih arabskih emiratih se bodo po napovedih nadaljevali v nedeljo, 1. februarja.
Kremelj doslej pogovorov v Abu Dabiju ni komentiral. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v soboto dejal, da so bili konstruktivni in so potekali v pozitivnem vzdušju, podobno so ocenili tudi predstavniki Združenih arabskih emiratov in ZDA.
