Četrtek, 25. 6. 2020, 9.27
4 leta, 4 mesece
Kosovski premier zaradi obtožnice proti Thaciju odpovedal pot v ZDA
Kosovski premier Avdullah Hoti je odpovedal pot v Washington, kjer naj bi v soboto obnovili dialog s Srbijo. Za to se je odločil po tem, ko je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu vložilo obtožnico proti kosovskemu predsedniku Hashimu Thaciju. Hoti bo sicer vseeno sodeloval na današnjih pogovorih v Bruslju.
Kosovski premier Avdullah Hoti je na Twitterju zapisal, da je zaradi omenjene obtožnice proti kosovskemu predsedniku Hashimu Thaciju posebnega odposlanca ZDA za dialog Beograda in Prištine Richarda Grenella obvestil, da ne more sodelovati na sestanku 27. junija. "Zaradi novih dogodkov v Prištini, zaradi obtožnice, ki jo je vložilo tožilstvo posebnega sodišča, se moram vrniti v svojo državo," je zapisal Hoti.
Pot v Washington najprej odpovedal Thaci, zdaj pa še Hoti
Pot v Washington je najprej odpovedal Thaci, ko je tožilstvo v sredo objavilo obtožnico proti njemu. A sprva je Grenell napovedal, da se bodo pogovori vseeno zgodili, in sicer med kosovskim premierjem Hotijem in srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem. Kot je zapisal, spoštuje Thacijevo odločitev, da ga na pogovore ne bo, "dokler se ne razrešijo pravna vprašanja teh obtožb".
Po Hotijevi odločitvi je Grenell zdaj napovedal, da bodo sestanek v Beli hiši preložili na kasnejši datum. Kdaj, pa bo sporočil že kmalu, je na Twitterju napovedal ameriški diplomat. Hoti danes v Bruslju kljub vsemu sodeluje na pogovorih s predstavniki EU. Srečal se je že s predsednikom Evropskega sveta Charlesom Michelom, ta je pozdravil dejstvo, da je Hoti za prvi tuji obisk izbral Bruselj. Michel je ob tem tudi opozoril na nujnost napredka v dialogu Srbije in Kosova, ki je po dolgem zastoju znova načrtovan v juliju.
Tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu je sporočilo, da je vložilo obtožnico proti Thaciju in še devetim drugim posameznikom, ki jih bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v konfliktu na Kosovu konec 90. let prejšnjega stoletja.
Kosovski premier se bo drevi sestal tudi s predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, ta se bo nato v petek srečala še s srbskim predsednikom Vučićem. Tako Hoti kot Vučić se bosta ločeno sestala tudi z evropskim komisarjem za širitev Oliverjem Varhelyijem, so danes sporočili v komisiji. EU ne komentira obtožnice proti Thaciju, saj da je tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu neodvisen organ. Opozarja pa na podporo tej pomembni instituciji, je danes v Bruslju povedal govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella, Peter Stano.
Na vprašanje, kako bo obtožnica proti Thaciju vplivala na potek dialoga, v Bruslju odgovarjajo, da EU ne odloča o tem, kdo so sogovorniki v dialogu, temveč so kosovske oblasti tiste, ki odločijo, kdo lahko najbolje zastopa njihove interese. Poudarjajo, da načrt ostaja nadaljevanje dialoga v juliju. Stano je danes znova poudaril, da ni alternative dialogu pod okriljem EU, če želita strani normalizirati odnose in napredovati na poti v EU. "Gre za njuno evropsko prihodnost in evropska prihodnost za ljudi na Kosovu in v Srbiji vodi skozi dialog pod okriljem EU," je poudaril.
Tožilci vložili obtožnico proti Thaciju in še devetim drugim posameznikom
Beograd in Priština sta leta 2011 pod okriljem EU začela pogajanja za normalizacijo odnosov, a so ta konec leta 2018 zašla v slepo ulico, potem ko je Priština uvedla carine na srbsko blago, Srbija pa vztraja pri kampanji za umik priznanja Kosova. Hoti, ki je vodenje kosovske vlade prevzel ta mesec, je že po nekaj dneh na položaju odpravil omejitve uvoza blaga za Srbijo in s tem odprl pot za nadaljevanje pogajanj. Prejšnja kosovska premiera Ramush Haradinaj in Albin Kurti sta to zavračala, poroča STA.
Tožilstvo posebnega sodišča za vojne zločine na Kosovu v Haagu je v sredo sporočilo, da je že aprila vložilo obtožnico proti Thaciju in še devetim drugim posameznikom, ki jih bremeni vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti v konfliktu na Kosovu konec devetdesetih let prejšnjega stoletja. Po navedbah tožilstva so obtoženi odgovorni za skoraj sto umorov in tudi za številna mučenja, pregone in prisilna izginotja. Obtožnica še ni pravnomočna, saj jo za zdaj še pregledujejo sodniki, ki imajo za to šest mesecev časa, piše STA.