Kolumbijska mafija na lovu za dragocenim zlatom

Pretekli teden so kolumbijski policisti dosegli še eno zmago v neskončni vojni proti drogam, ki je v Latinski Ameriki tako priljubljena, odkar so aretirali kolumbijskega kralja droge Daniela Barrera. Vse kaže na to, da tudi kolumbijska mafija, katere glavna aktivnost je proizvodnja kokaina in njegov izvoz, išče alternativne vire zaslužka. Eden med njimi je tudi iskanje zlata, ki v nekaterih provincah že vzbuja skrb.

Nelegalno rudarstvo je tako v nekaterih kolumbijskih provincah že zamenjalo gojenje kokinih listov, iz katerih se prideluje kokain. Medtem ko se svet sooča z gospodarsko krizo, je kolumbijska mafija prišla do spoznanja, da je cena zlata še vedno visoka. To in visoko povpraševanje po različnih kovinah na svetovnih trgih pa jih je spodbudilo, da so začeli z iskanjem zlata.

Bolj kot v gojenje koke investirajo v izkoriščanje naravnih virov Iskanje zlata in drugih dragocenih kovin pa je že spodbudilo investicije v to vrsto industrije, časopis El Tiempo pa je razkril, da je v rudarstvo veliko investirala tudi mafija. "Podkupili so uradnike v županovi pisarni, nekaj podkupnin pa so ponudili tudi različnim podjetjem," je glede na rezultate raziskave, ki jo je opravil mednarodni center za mir v Toledu, zapisal časopis El Tiempo. Podjetja, ki so jih podkupili, pa naj bi mafiji prostovoljno ali pa pod prisilo priskrbela vse, kar potrebujejo za iskanje zlata in drugih kovin, med drugim tudi strokovnjake, ki so jih poučili o tej dejavnosti.

Vpliv na okolje tudi že opazen "Nelegalno rudarstvo je nova trgovina z drogami," je navedbe centra v španskem Toledu potrdil nekdanji kolumbijski minister Frank Pearl Gonzales. "Na takšen način tudi levičarske gverilske skupine in desničarske paravojaške skupine financirajo oborožene spopade," je še povedal Gonzales. Frederic Masse iz toledskega centra za mir pa je zaskrbljen tudi nad vplivom, ki ga ima takšno rudarstvo na okolje. "Takšna zgodba lahko postane pravo prekletstvo za vso državo, če določeni standardi ne bodo vzdrževani," je prepričan Masse, ki je sicer eden od strokovnjakov, ki se je zadnjih nekaj tednov pogovarjal z ljudmi, ki živijo na območju nelegalnih rudnikov.

Masse še izpostavlja, da sta zaradi uporabe prepovedanih kemikalij ogroženi tako neoporečnost rek kot pitna voda. Ob tem pa dodaja, da je vpliv mafije močan, saj kar 86 odstotkov zlata prihaja iz takšnih nelegalnih rudnikov, ki niso podvrženi okoljevarstvenim standardu in temeljitemu nadzoru. Najbolj prizadeta so domorodska ljudstva Tiskovni predstavnik nacionalne organizacije domorodnih ljudstev Luis Evelis Andrade pa je prepričan, da je jasna povezava med socialno izključenostjo, revščino in nelegalnim rudarstvom. "Presenetljivo, v tistih regijah, ki so bogate z naravnimi viri, so razmere najslabše," je povedal. Samo v prvih osmih mesecih tega leta je bilo s svoje zemlje pregnanih kar devet tisoč domorodcev, kar je posledica nelegalnega rudarstva v teh regijah.

Nad nelegalnim rudarstvom pa so zaskrbljeni tudi Združeni narodi (ZN), saj so v zadnjem poročilu visokega komisarja za begunce ZN ugotovili, da "imajo skupine, ki se ukvarjajo z organiziranim kriminalom, nadzor nad območji, kjer živijo domorodci." Različne organizacije za zaščito človekovih pravic pa navajajo, da so kriminalne združbe, ki se zdaj namesto s proizvodnjo drog ukvarjajo z rudarstvom, s teh območij v zadnjih nekaj letih pregnali približno štiri milijone ljudi. Posledica tega pa je, da je Kolumbija postala južnoameriška država z največ notranje razseljenimi osebami. Pri tem pa mednarodni center za mir v Toledu še poudarja, da je kar 80 odstotkov kršitev človekovih pravic storjenih na območjih, kjer "rastejo" nelegalni rudniki. V osmih najbolj prizadetih provincah je bilo kar 87 odstotkov prebivalcev prisiljenih zapustiti svoje domove, samo zaradi tega, da ne bi nasprotovali mafiji in njenemu lovu na dragoceno zlato.