Koliko islamistov bo po padcu Alepa in Mosula pribežalo v Evropo?

Bitki za Rako in Mosul

Oborožena koalicija, v kateri imajo večino sirski Kurdi, se medtem pripravlja na naskok na Rako, prestolnico zloglasne Islamske države. Prvi spopadi so se že vneli severno od mesta. Edina nevarnost za borce, ki želijo zasesti prestolnico Islamske države, je, da bi jim v hrbet skočila Erdoganova Turčija, ki si ne želi kurdskih uspehov.

V sosednjem Iraku iraške sile z ameriško letalsko pomočjo že več tednov brez večjega uspeha poskušajo zasesti milijonsko mesto Mosul, najpomembnejše mesto v okviru Islamske države. Pri obleganju mesta, v katerem je še od štiri do osem tisoč borcev Islamske države, sodeluje okoli 25 tisoč iraških vojakov. A vprašanje je, ali so dovolj usposobljeni in motivirani za osvojitev velemesta ob reki Tigris.

Gverilsko vojskovanje in teroristični napadi

Padec Islamske države pa ne bo pomenil konca nevarnosti. Kot pravi britanski strokovnjak za boj proti terorizmu Chris Phillips, bodo teroristi po padcu svojega kalifata spremenili način bojevanja. Namesto frontnega vojskovanja bodo začeli izvajati gverilske akcije in teroristične napade.

Iraške sile (na fotografiji) že oblegajo Mosul, a vprašanje je, kdaj jim bo uspelo zasesti milijonsko mesto. Foto: Reuters

Oktobra letos je evropski komisar za varnost, Britanec Julian King, za nemški časnik die Welt povedal, da se samo v Mosulu bojuje na strani Islamske države bojuje 2.500 evropskih državljanov. 

Islamisti iz Mosula že bežijo v Evropo

V primeru padca kalifata se bodo verjetno umaknili v Evropo, kjer bodo pomenili veliko varnostno tveganje. Kot piše britanski časnik The Telegraph, se številni islamisti iz Mosula že vračajo v Evropo. "Počakajo, da se znoči, nato pa odidejo z avtomobili proti iraško-sirski meji, od koder verjetno nadaljujejo pot proti Siriji in Turčiji," je novinarjem časnika povedal 35-letni domačin.

Že zdaj je bila zloglasna Islamska država vir velike nevarnosti za Zahod. Spomnimo se krvavih napadov v Parizu novembra lani, ki so jih izvedli pripadniki in simpatizerji Islamske države. Od 11 pariških napadalcev sta dva zagotovo prišla v EU oktobra lani kot lažna sirska begunca po tako imenovani balkanski poti.

Po navedbah madžarskih varnostnih organov pa je po balkanski poti v EU vstopilo še pet pariških napadalcev. Pri tej peterici napadalcev gre za mlade belgijske in francoske muslimane, ki so se po izbruhu sirske državljanske vojne odšli bojevat v Sirijo in so se pred napadi novembra lani nezakonito vrnili v EU.

Napadi v Bruslju in Nemčiji

Potem je marca letos prav to teroristično omrežje izvedlo napad na bruseljskem letališču. Islamska država je tudi prevzela odgovornost za napade, ki so se zvrstili v Nemčiji od letošnjega poletja (napadalec s sekiro na vlaku, samomorilski bombni napad v Ansbachu …).

Na tisoče mladih muslimanov, potomcev priseljencev v Zahodno Evropo iz muslimanskih držav, je v preteklih letih odšlo v Sirijo in Irak, da bi se borilo na strani Islamske države. Med njimi je bil tudi Abdelhamid Abaaoud (na fotografiji), mladenič maroških korenin, ki je živel v bruseljski zloglasni islamistični četrti Molenbeek. Iz Sirije se je vrnil v Evropo, kjer je organiziral krvave napade v Parizu 13. novembra lani, v katerih je umrlo 130 ljudi. Foto: Reuters

V obdobju zadnjega ramadana (med 6. junijem in 5. julijem) je Islamska država prek socialnih omrežij javno pozvala svoje simpatizerje na Zahodu, naj izvajajo teroristične napade. 

Napadi v ZDA in Franciji

Tako imenovani volkovi samotarji so med drugim izvedli naslednje napade: strelski napad na gejevski nočni bar v Orlandu, umor francoskega policista in njegove žene v okolici Pariza … Teden dni po koncu ramadana, na francoski državni praznik padca Bastilje 14. julija, pa je islamski skrajnež v Nici s tovornjakom do smrti povozil več kot 80 ljudi.

Številni strokovnjaki za boj proti terorizmu se bojijo, da bi vrnitev islamistov z bojišč v Siriji in Iraku v Evropo znova sprožila val terorističnih napadov.