Nedelja, 21. 12. 2025, 19.48
1 mesec, 3 tedne
Zakaj svetu zmanjkuje kadila
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,24
Dragocena dišeča smola je neločljivo povezana s prazničnim časom in je vse bolj priljubljena v industriji dobrega počutja, a se njen naravni vir hitro izčrpava.
Salaban Salad Muse je vse življenje posvetil kadilu, piše BBC. Živi v majhnem kraju Dayaha v regiji Sanaag v Somalilandu, samooklicani odcepljeni pokrajini Somalije, kjer dela kot izkušen nabiralec znamenite aromatične smole, ki jo pridobivajo izključno iz dreves rodu bosvelija. Vsako leto tri do šest mesecev preživi v jami blizu zemljišča, ki ga ima njegova družina v lasti že več generacij. Vsak dan hodi od drevesa do drevesa, pregleduje lubje zaradi škodljivcev, odstranjuje pesek in skrbi za mlade sadike, ki jih je zasadil v začetku sezone.
A prihodnost teh drevesnih nasadov in s tem preživetje več tisočih nabiralcev kadila visi na nitki. Ker nasadi propadajo, se tako lokalna kot globalna industrija, zgrajena okoli kadila, vse bolj sprašujeta, kako je ta dragocena surovina sploh še lahko trajnostno pridelana, sledljiva in prodajana po svetu.
Kadilo je smola, ki jo proizvajajo različne vrste bosvelije, med njimi tudi drevesa Boswellia sacra v Somalilandu, ki so danes uvrščena med skoraj ogrožene vrste. Kadilo je znano kot eno od svetih daril iz Svetega pisma, skupaj z zlatom in miro, obenem pa se že tisočletja uporablja v indijski in kitajski tradicionalni medicini. Gre za eno najstarejših globalno trgovanih dobrin. Danes je kadilo pomemben del svetovne industrije dobrega počutja, vredne več bilijonov dolarjev, uporablja se pri meditaciji, alternativnem zdravljenju in verskih obredih, zlasti v katoliški cerkvi.
Za Salad Museja pa ima kadilo povsem konkreten pomen: predstavlja vir preživetja, še piše BBC.
Raziskovalci opozarjajo, da bi se lahko v naslednjih 20 letih svetovna proizvodnja kadila prepolovila.
Prekomerno izkoriščanje in propad dreves
Afriški rog, Somaliland, Somalija, Etiopija in Sudan, je eno ključnih svetovnih območij pridelave kadila. A lokalni spori, nizka plačila pridelovalcem, pomanjkljiva regulacija in vse večje globalno povpraševanje silijo številne nabiralce v prekomerno izkoriščanje dreves.
Kadilo se pridobiva s postopkom zarezovanja lubja, pri katerem smola izteka iz drevesa in se v nekaj tednih strdi v tako imenovane solze, ki jih nato postrgajo z debla. Tradicionalno se ta postopek izvaja previdno in zmerno, danes pa so številna drevesa zarezana bistveno prepogosto, kar povzroča dolgotrajno škodo. Po poročilu iz leta 2022 lahko drevo po pretiranem nabiranju okreva tudi več kot deset let.
Poleg tega drevesa ogrožajo še podnebne spremembe, škodljivci in paša živine. Raziskava, objavljena leta 2019 v reviji Nature, je pokazala, da populacije vrste Boswellia papyrifera v Etiopiji in Sudanu propadajo: več kot 75 odstotkov proučevanih območij nima mladih dreves, naravna obnova pa je bila odsotna več desetletij.
Raziskovalci opozarjajo, da bi se lahko v naslednjih 20 letih svetovna proizvodnja kadila prepolovila.
Neenakost v dobavni verigi
Čeprav lahko kilogram kadila na zahodnih trgih doseže ceno od 60 do sto dolarjev (približno 55 do 92 evrov), nabiralci v Somalilandu običajno prejmejo le od dva do pet dolarjev na kilogram (okoli dva do pet evrov), zgolj okoli tri odstotke končne vrednosti. Razlog so nepregledne dobavne verige, številni posredniki ter politična nestabilnost v regiji.
Globalni trg kadila je bil leta 2023 ocenjen na približno 363 milijonov dolarjev (dobrih 330 milijonov evrov), do leta 2032 pa naj bi se njegova vrednost skoraj podvojila. Posebej iskana je vrsta Boswellia frereana, domača v severni Somaliji in Somalilandu, ki jo mednarodni kupci imenujejo celo kralj kadila.
Pritisk na drevesa je posledica tako ekonomskih kot okoljskih dejavnikov. Ko se tradicionalni načini preživetja zaradi suše in pomanjkanja vode sesuvajo, kadilo pogosto ostane zadnji vir dohodka in s tem edina možnost za preživetje, poroča BBC.
Kadilo je smola, ki jo proizvajajo različne vrste bosvelije, med njimi tudi drevesa Boswellia sacra v Somalilandu, ki so danes uvrščena med skoraj ogrožene vrste.
Digitalno sledenje kot del rešitve
Strokovnjaki opozarjajo, da na trgu kadila primanjkuje nadzora in enotnih certifikacij. Brez jasnih spodbud trg ne nagrajuje trajnostnega ravnanja.
Eden od poskusov reševanja razmer je uvedba digitalnih orodij za sledljivost. Od leta 2023 v Somaliji in Omanu uporabljajo mobilne aplikacije, ki beležijo, kje in kdaj je bilo kadilo nabrano, v kakšnem stanju so drevesa ter kako se smola premika po dobavni verigi, od vasi do končnega kupca. Tudi najbolj oddaljeni nabiralci lahko plačilo prejmejo prek mobilnih denarnic.
Pilotni projekti so dosegli več kot osem tisoč nabiralcev, registriranih pa je bilo več kot tri tisoč dreves. Podporniki projekta poudarjajo, da takšna sledljivost zmanjšuje tveganja, krepi etično trgovino in daje lokalnim skupnostim večjo pogajalsko moč.
