Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Aleksander Kolednik

Sreda,
27. 7. 2016,
4.11

Osveženo pred

6 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

27

Natisni članek

Klemen Grošelj terorizem Damir Črnčec Jelko Kacin

Sreda, 27. 7. 2016, 4.11

6 let, 7 mesecev

To so konkretne rešitve v boju proti terorizmu, ki jih ponujajo obveščevalec, obramboslovec in veleposlanik pri Natu

Aleksander Kolednik

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Red 10

27

Pariz terorizem Francija | Foto Reuters

Foto: Reuters

Priznanje samim sebi, da imamo težavo. Skupni nadzor zunanjih meja. Hitra in učinkovita izmenjava obveščevalnih podatkov med državami. To je nekaj predlogov obrambnih strokovnjakov za učinkovitejši boj proti terorizmu.

Evropo, predvsem Francijo in Nemčijo, z dneva v dan pretresajo novi teroristični napadi, države pa nikakor ne najdejo pravih rešitev za njihovo preprečevanje. S poznavalci tematike smo se pogovarjali o tem, katere konkretne korake bi morala Evropa narediti v boju s terorizmom.

"Vzpostaviti moramo mehanizme, da bodo podatki na voljo vsem državam članicam in to v realnem času, ne pa tako kot do zdaj, ko se nekaj zgodi in potem z medsebojno izmenjavo podatkov države preverjajo, ali je storilec že imel kdaj v preteklosti v mislih kaj podobnega in ali se je s kom povezoval."  | Foto: Ana Kovač "Vzpostaviti moramo mehanizme, da bodo podatki na voljo vsem državam članicam in to v realnem času, ne pa tako kot do zdaj, ko se nekaj zgodi in potem z medsebojno izmenjavo podatkov države preverjajo, ali je storilec že imel kdaj v preteklosti v mislih kaj podobnega in ali se je s kom povezoval." Foto: Ana Kovač Jelko Kacin, veleposlanik pri zvezi Nato: Nedavno je zasedal vrh Nata, na katerem je bilo prisotnih 22 držav iz EU, pa tudi Finska in Švedska. Med drugim smo sprejeli sklep o uvedbi posebnega delovnega mesta pomočnika generalnega sekretarja Nata za obveščevalno dejavnost. Najboljši način za preprečevanje terorizma sta obdelava in izmenjava vseh podatkov o potencialnih terorističnih napadalcih. Tukaj lahko vzpostavimo veliko hitrejše in učinkovitejše sodelovanje. Nekatere države razpolagajo z marsičim. 

Vzpostaviti moramo mehanizme, da bodo ti podatki na voljo vsem državam članicam in to v realnem času, ne pa tako kot do zdaj, ko se nekaj zgodi in potem z medsebojno izmenjavo podatkov države preverjajo, ali je storilec že imel kdaj v preteklosti v mislih kaj podobnega in ali se je s kom povezoval. Vsi, ki so potencialno nevarni, bi morali biti spremljani na mednarodni ravni. Da bi to bilo uspešno, je potrebnega več sodelovanja, ki je mogoče samo v treh primerih:


- če obstaja popolno medsebojno zaupanje, da se podatki lahko izmenjujejo, ne da bi škodovali državi, ki jih nekomu posreduje,


- če obstaja sistem za izmenjavo podatkov,


- če se podatki redno in takoj obdelujejo, da lahko prednost obstoječe informacije izkoristimo, še preden se napad zgodi.

 

"Osnovni vzrok je neuspela integracija milijonov migrantov z Bližnjega vzhoda, arabskega sveta in Afrike, ki se čutijo bolj povezane s kulturo in tradicijami svojih dedkov in babic kot pa s temi v Evropi. " | Foto: "Osnovni vzrok je neuspela integracija milijonov migrantov z Bližnjega vzhoda, arabskega sveta in Afrike, ki se čutijo bolj povezane s kulturo in tradicijami svojih dedkov in babic kot pa s temi v Evropi. " Damir Črnčec, nekdanji direktor Slovenske obveščevalno varnostne agencije: Evropske države si morajo najprej priznati, da imajo težavo. Tega priznanja pač ne vidim. Težava je islamska radikalizacija, ki v temelju želi uničiti demokratično podstat evropskih družb. Dokler se bomo zatekali in skrivali pod floskulami politične korektnosti, nezakonite migrante imenovali ubogi begunci, teroristične napade označevali z napadi prizadetih posameznikov, razglašali vojno stanje za opis težav, ki izvirajo iz naših predmestij, nam ni pomoči.

Osnovni vzrok je neuspela integracija milijonov migrantov z Bližnjega vzhoda, arabskega sveta in Afrike, ki se čutijo bolj povezane s kulturo in tradicijami svojih dedkov in babic kot pa s temi v Evropi. Težava je družbene, socialne, kultorološke, verske in politične narave. Iskanje odgovorov pri varnostnih strukturah je zgolj omejevanje gozdnega požara.

Konkretno moramo:

1. priznati, da imamo težavo, 

2. razumeti, da težava daleč presega varnostno komponentno, 

3.  vsem, ki so prišli ali prihajajo v Evropo, jasno povedati: "Naša hiša, naša pravila. Če se ne strinjate, tam so vrata in nasvidenje," 

4. sprejeti zakonske ukrepe, ki omogočajo takojšnjo deportacijo vseh problematičnih migrantov, 

5. nameniti finance, vojsko in policijo za stabilizacijo držav, iz katerih prihajajo migranti, 

6. razumeti, da je to dolgoročna težava, ki je ne bo konec jutri, potem ko bomo nekam poslali par milijard evrov.

 

"Potrebujemo skupni nadzor meja oziroma vseh vstopnih točk v EU, podprt s celovitim in enotnim informacijsko-registracijskim sistemom oseb, ki vstopijo v EU." | Foto: Ana Kovač "Potrebujemo skupni nadzor meja oziroma vseh vstopnih točk v EU, podprt s celovitim in enotnim informacijsko-registracijskim sistemom oseb, ki vstopijo v EU." Foto: Ana Kovač Klemen Grošelj, obramboslovec: Najbolj konkretni ukrepi, ki jih potrebujemo, so: 

1. harmonizacija zakonodajnega okvira boja proti terorizmu na ravni EU, s čim manjšimi nacionalnimi odstopanji, ki so sicer pogosta pri implementaciji evropske zakonodaje v državah članicah, s čimer bi zmanjšali nejasnosti in možnost obstoja pravnih lukenj, seveda ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in druge evropske pozitivne zakonodaje; 

2. enotna evropska migracijska in begunska politika z enotnim zakonodajnim okvirom, podprtim z ustreznimi mehanizmi za podporo doseganja ciljev te politike v vseh državah članicah;

3. skupni nadzor meja (skupna obalna straža in obmejna policija ali straža) oziroma vseh vstopnih točk v EU, podprt s celovitim in enotnim informacijsko-registracijskim sistemom oseb, ki vstopijo v EU; 

4. aktualna in celovita izmenjava vseh podatkov in informacij, predvsem varnostnih in obveščevalnih, med državami članicami, brez različnih omejitev in zadrževanja podatkov in informacij, kateremu smo bili in smo še vedno priča med državami članicami EU; 

5. dejanska skupna zunanja in varnostna politiko EU, ki bo skupno delovala proti tretjim akterjem v svetu. Ker dozdajšnje ločeno, nacionalno delovanje nas je pripeljalo sem, kjer trenutno smo. 

 

Ne spreglejte