Sreda, 8. 12. 2021, 9.47
2 leti, 4 mesece
Kokainske povezave: "Balkanski bojevnik" in kolumbijski narkokarteli
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,06
13
Fotografija je simbolična.
Predsednik Kolumbije Ivan Duque je ob aretaciji Daira Antonia Usuga dejal, da gre za največjo zmago nad kolumbijskimi karteli v zadnjih 30 letih, vse od aretacije Pabla Escobarja. Kot poroča BIRN, je več kot 500 vojakov in 22 helikopterjev oktobra letos Kolumbija uporabila pri aretaciji Antonia Usuge, ki je vodil največji kartel v državi El Clan del Golfo. Padec Usuge pa ne bo premešal kart samo v Kolumbiji, temveč po vsem svetu. Kot so po aretaciji razkrile kolumbijske oblasti, je Usuga imel zaveznike v Mehiki, Italiji in na Balkanu.
Balkanski narkokarteli s kolumbijskimi sodelujejo že desetletja, vsaj od razpada Jugoslavije. Pripadniki balkanske mafije so Usugo obiskovali osebno v Kolumbiji, da bi se dogovorili za nakup kokaina, kar po mnenju kolumbijskih organov pregona nakazuje na veliko povezanost in zaupanje med narkokarteli. "Veliko pripadnikov balkanske narkomafije ima za sabo vojaško kariero, najdemo pa jih tudi v obveščevalnih službah držav Zahodnega Balkana," je za kolumbijske medije dejal policist, ki je preiskoval Usugo. Balkanski mafijci so se z Usugo srečevali v hotelih s petimi zvezdicami, kjer so preživeli več dni v sklepanju poslov.
Ties between organised crime groups in Colombia and the Balkans go back years, based not just on mutual interest but similar backgrounds and, sometimes, military or paramilitary experience.
— Balkan Insight (@BalkanInsight) December 7, 2021
Read our latest investigation we produced with @elespectador:https://t.co/fLdPYdCbiD
Dolgoletne povezave
Vendar med balkanskimi in kolumbijskimi karteli niso vladali le dobri odnosi. Marca 2020 je član kartela Usuge Jose Vicente Rivera Mendoza v Kolumbiji pod vplivom alkohola ustrelil Srba Dejana Stanimirovića iz balkanskega kartela Keka. Stanimirovic pa ni prvi pripadnik balkanske mafije, ki je izgubil življenje v Kolumbiji.
Prvo uradno zabeleženo sodelovanje med balkanskimi in kolumbijskimi narkokarteli sega v leto 2001, ko so v Albaniji aretirali pet Albancev (med njimi je bil tudi policist) zaradi trgovine s kokainom. Omenjeni Albanci so sodelovali s kolumbijskim kartelom Medellín, ki ga je ustanovil Pablo Escobar pred desetletji. Šestnajst let kasneje so v Tirani aretirali dva Kolumbijca in Ermala Hoxha, ki je vnuk nekdanjega komunističnega albanskega diktatorja Enverja Hoxha. Vsi so bili obsojeni na zaporne kazni zaradi trgovine s kokainom.
Balkanski bojevnik in kolumbijski karteli
Prvi uradni podatki sodelovanja med Kolumbijci in Srbi segajo v leto 2000. Prvi je neposredne stike s Kolumbijci vzpostavil Srb Sreten Jocić, ki pa ga je kmalu nasledil Darko Šarić. Tega so v Srbiji najprej obsodili na večletno zaporno kazen zaradi tihotapljenja 5,7 tone kokaina, vendar so obsodbo letos junija srbska sodišča razveljavila. Podobno se je zgodilo tudi v Sloveniji, kjer naj bi celico Šarićevega klana vodil Dragan Tošić. Ta je bil v operaciji Balkanski bojevnik obtožen in tudi obsojen zaradi trgovine s kokainom. Vendar je Vrhovno sodišče pred tedni razveljavilo sodbo v zadevi Balkanski bojevnik in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Na podlagi 423. člena zakona o kazenskem postopku je tudi prekinilo prestajanje zaporne kazni za obsojence v tej zadevi, med drugim za prvoobtoženega Tošića.
Šarić je sicer sodeloval s kolumbijskim kartelom in paravojaško organizacijo Los Rastrojos, ki jo je osnoval Kolumbijec Wílber Varela.
Banane za Evropo
Vendar balkanski mafijci ne sodelujejo le z kolumbijskimi karteli v Južni in Srednji Ameriki. Ekvadorska policija trdi, da je meja med njihovo državo in Kolumbijo glavna povezava za prevoz kokaina balkanskih kartelov. Mejo med obema državama nadzoruje paravojaška organizacija FARC, ki je med glavnimi dobavitelji kokaina kartelom na Balkanu. Kot razkrivajo v Ekvadorju, kokain potuje iz Kolumbije v ekvadorska pristanišča, kjer drogo skrijejo med pošiljke, namenjene za Evropo. V večini primerov kokain skrijejo med banane.
V letih 2014 in 2020 so v Ekvadorju aretirali 24 ljudi zaradi sodelovanja pri trgovini s prepovedanimi drogami z balkanskimi narkokarteli. Veliko dela z Balkanci pa imajo južnoameriški organi pregona predvsem v zadnjih letih. Albanca Agima Cermana so julija letos aretirali na severu Kolumbije, ker je želel pripeljati pošiljko kokaina v Evropo z zasebnim letalom. Več tednov po njegovi aretaciji so kolumbijski policisti skupaj z Interpolom aretirali več kot 60 oseb, ki naj bi bili povezani z balkanskimi klani.
V začetku tega leta pa so v Kolumbiji aretirali Črnogorca Ivana Armusa, ki je želel z jadrnico v Evropo pripeljati pol tone kokaina. Armus naj bi v Kolumbiji živel vsaj tri leta, preden so ga aretirali.
Tito
Ena od glavnih povezav med balkanskimi in kolumbijskimi karteli v zadnjih letih naj bi bil državljan BiH Edin Gacanin, ki je v kriminalnih krogih znan kot Tito. Spomnimo, po razbitju Kavačkega klana v letošnjem letu naj bi se njegov vodja Radoje Zvicer skrival v Južni Ameriki, njegov pobeg pa naj bi organiziral prav Tito. Ta naj bi sicer živel v Dubaju, od koder naj bi tudi vodil vse operacije tihotapljenja droge. Titov stric Mirza Gacanin je bil aretiran lani na Nizozemskem zaradi suma pranja denarja. Nizozemska policija Mirzo Gacanina tudi sumi sodelovanja pri tihotapljenju kokaina med bananami prek pristanišča v Antwerpnu.
Vendar Tito ni edini, ki ga organi pregona različnih držav sumijo, da je povezava med južnoameriškimi in balkanskimi klani. Pred njegovo aretacijo leta 2019 v Braziliji je veliko poslov opravil tudi Črnogorec Tomislav Pavlović.
13