Ponedeljek, 27. 1. 2025, 20.39
1 dan, 3 ure
Klakočar Zupančič ob 80. obletnici osvoboditve Auschwitza opozorila na širjenje sovraštva
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,66
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes ob robu slovesnosti ob 80-letnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau spomnila, da so tam trpeli in umrli tudi številni Slovenci in ob tem pozvala k spoštovanju pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za pregon obtoženih vojnih zločinov. Beseda Auschwitz nam služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti, je predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič danes dejala v nagovoru poslancem ob 80. obletnici osvoboditve taborišča Auschwitz. Žrtvam so se poklonili z minuto molka. Medtem na več lokacijah po Ljubljani poteka čiščenje spotikavcev.
Predsednica DZ je v uvodnem nagovoru poslancem ob začetku 27. redne seje spomnila, da danes mineva 80 let od osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, ki ga je označila za najbolj množično tragedijo druge svetovne vojne.
"Ni besed, ki bi lahko opisale vse grozote popolnega razčlovečenja in brezčutne množične morije, ki se je dogajala skoraj pet let v kraju z imenom, ki simbolizira vse to, kar človeška civilizacija ni," je dejala Klakočar Zupančič.
"Vse neopisljive grozote nacističnega režima ne bi bile mogoče, če pri teh zavržnih dejanjih ne bi sodelovala množica od sovraštva in strahu popolnoma zaslepljenih posameznikov. Zato lahko rečemo, da imajo grozote nacističnih koncentracijskih taborišč temelje v dogajanju v nemški družbi že desetletje prej," je dodala.
"Beseda Auschwitz nam zato služi tudi kot opomin, v kakšno brezno sovraštva in strahu lahko pade skupnost, ko sovražni govor prevlada nad strpnostjo, sočutjem in sprejemanjem različnosti. Če želimo našo skupnost poimenovati civilizacija, se takšni pojavi ne smejo nikoli več ponoviti," je še dejala predsednica DZ.
Spomnila je, da so bili "žrtve te množične morije" tudi Slovenke in Slovenci. V taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo na jugu okupirane Poljske, jih je bilo po njenih besedah približno 2.300. Poslanci in poslanke so se ob koncu njenega uvodnega nagovora z minuto molka poklonili vsem žrtvam.
Nemška veleposlanica ob čiščenju spotikavcev poudarila pomen spomina
Spomin na žrtve morilskega rasnega fanatizma je moralna dolžnost, je ob današnji 80. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau in čiščenju spotikavcev na Štefanovi ulici v Ljubljani povedala nemška veleposlanica Sylvia Groneick. Pridružila se ji je tudi predstavnica britanskega veleposlaništva.
Po besedah Groneick današnji dan simbolizira brutalni umor milijonov ljudi, Judov, Sintov in Romov, homoseksualcev, invalidov in vojnih ujetnikov, ki jih je politika "morilskega rasnega fanatizma" razglasila za nevredne življenja.
"Ta spomin je za nas moralna dolžnost, kajti nočemo in ne smemo pozabiti, kaj se je zgodilo," je dejala nemška veleposlanica v Ljubljani.
Tudi namestnica britanske veleposlanice v Ljubljani Helen Teasdale je poudarila pomembnost mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta in povedala, da Združeno kraljestvo letos predseduje Mednarodni zvezi za spomin na holokavst (IHRA).
"Spotikavci nas vsak dan, ko hodimo mimo njih, opominjajo na ljudi in družine, ki so pred deportacijo živeli na teh naslovih," je povedala Teasdale.
Spominske slovesnosti se je udeležil tudi Marko Rakovec, generalni direktor direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve in vodja slovenske delegacije pri IHRA.
Rakovec je izrazil zadovoljstvo, da dan osvoboditve Auschwitza obeležujejo skupaj s predstavnicama nemškega in britanskega veleposlaništva.
"Poleg Judov je bilo tam interniranih tudi več kot 2.000 slovenskih žrtev. Več kot 1.200 se jih ni vrnilo od tam. V ostalih koncentracijskih taboriščih je bilo interniranih več kot 60 tisoč Slovencev. Več kot 12 tisoč se jih ni nikoli vrnilo. Prav je, da se spominjamo teh grozot, ki nam služijo kot opomin na to, da se takšna dejanja nikoli več ne bi ponovila," je povedal Rakovec.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je danes ob robu slovesnosti ob 80-letnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau spomnila, da so tam trpeli in umrli tudi številni Slovenci. Ob tem je pozvala k spoštovanju pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) za pregon obtoženih vojnih zločinov.
Kot je dejala v izjavi za slovenske medije, je bilo v Auschwitzu odvzeto življenje prek 1,1 milijona Judom. Tja je bilo odpeljanih tudi okoli 2300 Slovencev, Judov in Romov, od katerih se polovica ni nikdar vrnila. Spomnila je še, da je bilo med drugo svetovno vojno v koncentracijskih taboriščih in več kot sto njihovih podružnicah 58.522 Slovencev, med njimi jih je več kot 12.360 umrlo v plinskih celicah, krematorijih ali v skupinskih grobnicah.
Pirc Musar je ob tem izpostavila, da tudi danes v Gazi in drugod spremljamo grozote. Poudarila je, da morajo vse države pogodbenice Rimskega statuta spoštovati priporne naloge Mednarodnega kazenskega sodišča kot globalnega naslednika Nürnberških procesov po 2. svetovni vojni.
"Posebnih okoliščin, izjem glede prijetja tega ali onega obtoženega vojnih zločinov ne more in ne sme biti," je poudarila Pirc Musar. Relativizacija ali nespoštovanje pripornih nalogov Mednarodnega kazenskega sodišča za pregon obtoženih vojnih zločinov nista nič drugega kot ponovno razvrednotenje njihovih žrtev, je dejala. Zato so taki poskusi, ne glede na njihov namen, po besedah predsednice republike v celoti nesprejemljivi.
Poudarila je še, da Slovenija ostaja neomajna v svoji zavezi Mednarodnemu kazenskemu sodišču, da bo na svojem ozemlju prijela vse, za katerimi je sodišče izdalo tiralico. Dodala je, da Slovenija ostaja neomajna v prepričanju, da je zaveza Nikoli več! brezčasna in univerzalna.
Ministrica za kulturo Asta Vrečko, ki se je ravno tako udeležila slovesnosti je dejala: "Želim si, da bi skupaj z drugimi državami čimprej zaključili postopke in prepustili strokovnjakom oblikovanje skupne razstave v spominskem centru Auschwitz-Birkenau.
Slovenija si namreč skupaj z državami naslednicami Jugoslavije že vrsto let prizadeva za ponovno postavitev razstave o žrtvah z območja nekdanje skupne države, so sporočili z ministrstva. "Slovenski interniranci, vsi umorjeni v Auschwitzu ter vse jugoslovanske žrtve nacističnega režima si zaslužijo primerno obeležje. Na ministrstvu za kulturo že od začetka mandata delamo vse, da bi se postopek tekel kar najbolj gladko in imamo za ta namen tudi rezervirana sredstva v proračunu," je dodala Vrečko.
V slovenski delegaciji na slovesnosti na območju zloglasnega taborišča sta tudi predstavnik ugrabljenih otrok Janez Žmavc in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar, ki so jih ločili od staršev in jih namestili v nemška taborišča.Žmavc je za medije ob robu slovesnosti menil, da so mladi odgovorni za to, da se grozote, kakršnim smo v zadnjem času priča v Gazi in Ukrajini, ne bodo več dogajale. "Nikoli več vojne," pa je dejala Mira Lipičar.
Spotikavce bodo čistili tudi drugod po Ljubljani
Danes na več lokacijah po Ljubljani v organizaciji Judovskega kulturnega centra potekajo akcije čiščenja spotikavcev, spominskih obeležij za žrtve nacističnega preganjanja.
V Sloveniji so s projektom polaganja spotikavcev in raziskovanjem usod ljubljanskih Judov in judovskih beguncev v času holokavsta, ki so v 30. letih prejšnjega stoletja in še posebej intenzivno po okupaciji leta 1941 pribežali v Ljubljano, začeli leta 2017.
Spotikavci so sicer umetniški projekt, s katerim se nemški umetnik Gunter Demnig poklanja žrtvam nacionalsocializma na pločnikih pred njihovim zadnjim svobodnim naslovom.
Duda: Poljaki smo varuhi spomina na grozodejstva, storjena v taborišču
Na območju zloglasnega nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau so se danes začele slovesnosti ob 80. obletnici osvoboditve taborišča. Poljski predsednik Andrzej Duda je ob začetku poudaril, da so Poljaki danes varuhi spomina na grozodejstva, storjena v taborišču, in zagotovil, da bo Poljska še naprej ohranjala spomin nanje.
"Mi Poljaki, na ozemlju katerih sta bila pod okupacijo nacistične Nemčije zgrajena ta industrija iztrebljanja in koncentracijsko taborišče, smo danes varuhi spomina," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa povedal Duda.
Poljski predsednik je prav tako ob začetku slovesnosti v spremstvu nekdanjih taboriščnikov položil venec k zidu smrti, poroča poljska tiskovna agencija PAP.
"Stojimo ob strani žrtvam, preživelim in njihovim družinam. Vedno znova obnavljamo svojo zavezo, da nikoli ne bomo pozabili," pa je v poslanici ob obletnici med drugim zapisal generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. Poudaril je, da je spominjanje moralno dejanje in hkrati poziv k ukrepom.
Opozorili na antisemitizem
Na osrednjem dogodku so medtem spregovorili le nekdanji taboriščniki, ki so opozorili na širjenje antisemitizma. "Dandanes opažamo velik porast antisemitizma in prav antisemitizem je privedel do holokavsta," je dejal nekdanji taboriščnik Marian Turski.
Predsednik Svetovnega judovskega kongresa (WJC) Ronald Lauder je medtem dejal, da je tako grozote v Auschwitzu kot napad palestinskih borcev na Izrael 7. oktobra 2023 navdihnilo "starodavno sovraštvo do Judov".
Putin pohvalil sovjetsko vojsko: Z osvoboditvijo taborišča so končali "totalno zlo"
Ruski predsednik Vladimir Putin je ob današnji 80. obletnici, odkar je sovjetska Rdeča armada osvobodila nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau, pohvalil sovjetske vojake. Kot je dejal, so ti z osvoboditvijo taborišča končali "totalno zlo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Za vselej si bomo zapomnili, da je bil sovjetski vojak tisti, ki je zatrl to strašno, totalno zlo in dosegel zmago, katere veličina bo za vedno ostala v svetovni zgodovini," je po navedbah Kremlja povedal Putin.
Zagotovil je, da bo Rusija storila vse za obrambo pravice ljudi do etnične, jezikovne in duhovne identitete. Hkrati si bo prizadevala za "preprečevanje širjenja antisemitizma, rusofobije in drugih rasističnih ideologij".
Zaradi ruske invazije v Ukrajini na slovesnost niso bili vabljeni predstavniki Rusije, kar je v Moskvi sprožilo kritike.
Med žrtvami več kot 1.300 Slovencev
Taborišče smrti Auschwitz-Birkenau velja za trajen opomnik na holokavst, v okviru katerega je nacistična Nemčija med drugo svetovno vojno sistematično pobila šest milijonov evropskih Judov. V taborišču, ki je od junija 1940 do januarja 1945 delovalo blizu mesta Oswiecim na jugu okupirane Poljske, je od več kot 1,3 milijona zaprtih umrlo 1,1 milijona ljudi, večinoma Judov.
Med žrtvami so bili tudi Poljaki, Romi, Sovjeti in ljudje drugih narodnosti, med njimi več kot 1.300 Slovencev. Taborišče je nato 27. januarja 1945 osvobodila sovjetska Rdeča armada.
Od leta 1947 na območju deluje spominski muzej, kjer danes poteka slovesnost ob 80. obletnici osvoboditve taborišča. Udeležuje se je okoli 3.000 gostov, med katerimi so številni državni voditelji, ministri in kronane glave. Prišlo je tudi več deset nekdanjih taboriščnikov.
Iz Slovenije se slovesnosti udeležuje predsednica države Nataša Pirc Musar z delegacijo. Del te je tudi predstavnik ukradenih otrok, ki so preživeli nemška prevzgojna taborišča, Janez Žmavc in nekdanja taboriščnica Mira Lipičar.
