Četrtek, 4. 7. 2013, 17.13
8 let, 7 mesecev
Kje se je zalomilo Portugalcem?
Portugalska, ki te dni preživlja hudo vladno krizo, spada v skupino južnoevropskih držav, ki jo je svetovna finančno-gospodarska kriza najbolj prizadela. Toda temelji za današnje portugalske težave so bili v tej že skorajda tradicionalno najrevnejši zahodnoevropski državi položeni že pred desetletji.
Za Portugalsko so bile značilne tudi politično motivirane naložbe prek t. i. javno-zasebnega partnerstva, ki so se izkazale za gospodarsko neutemeljene. Nepravilnosti so bile tudi pri črpanju denarja iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Portugalski kmetje so na primer dobivali subvencije za pomaranče in olive, čeprav jih niso gojili.
V prihodnjih letih ji je sicer uspelo modernizirati dele avtomobilske in elektroindustrije, postavili so tudi največjo evropsko papirnico, toda večina industrije je ostala nizkoproduktivna.
Portugalske strukturne šibkosti je razkrila svetovna finančno-gospodarska kriza oziroma evrska kriza. Brezposelnost, ki je bila leta 2000 na rekordno nizki ravni (3,7 odstotka), je začela naraščati – kmalu je presegla deset odstotkov. Naraščati je začel tudi javni dolg. Portugalska je zašla v gospodarsko recesijo, ki zdaj traja že četrto leto.
Ti so bili usodni za socialistično vlado Joseja Socratesa, ki je vladal od leta 2005. Potem ko portugalski parlament ni sprejel predlaganih varčevalnih ukrepov, je marca 2011 Socrates odstopil.
Na predčasnih volitvah je prepričljivo zmagala socialdemokratska stranka, ki jo vodi Pedro Passos Coelho. Ta je skupaj s krščanskimi demokrati oblikoval desnosredinsko vlado.
Toda uspehov čez noč ni bilo. Brezposelnost narašča, zdaj je dosegla 17,7 odstotka (med mladimi je še večja, 38-odstotna), javni dolg je pri 123 odstotkih BDP-ja, gospodarske rasti še ni.
Te negativne smernice so povzročile razkol v Coelhovi vladi, ki bi lahko bil usoden. Toda alternative ni. Portugalski bo predvidoma jeseni zmanjkalo denarja, zato bo potrebovala novo pomoč EU-ja.