Kje se je zalomilo Portugalcem?

Portugalska, ki te dni preživlja hudo vladno krizo, spada v skupino južnoevropskih držav, ki jo je svetovna finančno-gospodarska kriza najbolj prizadela. Toda temelji za današnje portugalske težave so bili v tej že skorajda tradicionalno najrevnejši zahodnoevropski državi položeni že pred desetletji.

Bohotenje javnega sektorja Po letu 1974, ko je bilo konec desnega avtoritarnega režima, se je začelo tudi napihovanje javnega sektorja – leta 1979 je bilo na Portugalskem 372 tisoč javnih uslužbencev, leta 2005 pa že 748 tisoč (vseh Portugalcev je 10,6 milijona). Število javnih uslužbencev precej presega evropsko povprečje.

Za Portugalsko so bile značilne tudi politično motivirane naložbe prek t. i. javno-zasebnega partnerstva, ki so se izkazale za gospodarsko neutemeljene. Nepravilnosti so bile tudi pri črpanju denarja iz evropskih strukturnih in kohezijskih skladov. Portugalski kmetje so na primer dobivali subvencije za pomaranče in olive, čeprav jih niso gojili.

Gospodarski razcvet – Portugalska kot dežela poceni delovne sile V zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja je Portugalska doživljala gospodarski razcvet, saj je zaradi nizke cene delovne sile postala nekakšna delavnica Evrope.

V prihodnjih letih ji je sicer uspelo modernizirati dele avtomobilske in elektroindustrije, postavili so tudi največjo evropsko papirnico, toda večina industrije je ostala nizkoproduktivna.

Portugalska je zaspala na lovorikah – izguba konkurenčnosti To je postalo usodno čez nekaj let. Multinacionalke so namreč obrate prenesle v srednjo in vzhodno Evropo ter Azijo, kjer so našle še cenejšo delovno silo. Za Portugalsko, ki je stavila le na nizko ceno delovne sile in ni pravočasno modernizirala industrije, da bi bila bolj konkurenčna, se je začelo gospodarsko nazadovanje.

Portugalske strukturne šibkosti je razkrila svetovna finančno-gospodarska kriza oziroma evrska kriza. Brezposelnost, ki je bila leta 2000 na rekordno nizki ravni (3,7 odstotka), je začela naraščati – kmalu je presegla deset odstotkov. Naraščati je začel tudi javni dolg. Portugalska je zašla v gospodarsko recesijo, ki zdaj traja že četrto leto. Varčevalni ukrepi usodni za socialistično vlado Maja 2011 je EU odobril Portugalski 78 milijard evrov vredno pomoč. S tem je postala tretja država evroobmočja, ki jo je dobila – za Grčijo in Irsko. Ob tem je trojka zahtevala tudi varčevalne ukrepe.

Ti so bili usodni za socialistično vlado Joseja Socratesa, ki je vladal od leta 2005. Potem ko portugalski parlament ni sprejel predlaganih varčevalnih ukrepov, je marca 2011 Socrates odstopil.

Na predčasnih volitvah je prepričljivo zmagala socialdemokratska stranka, ki jo vodi Pedro Passos Coelho. Ta je skupaj s krščanskimi demokrati oblikoval desnosredinsko vlado.

Neuspeh Coelhove vlade Coelhova vlada je nadaljevala varčevalne ukrepe, med drugim z zmanjševanjem števila javnih uslužbencev, dvignila je davke, zastavila je tudi načrt privatizacije državnih podjetij in liberalizacije trga dela.

Toda uspehov čez noč ni bilo. Brezposelnost narašča, zdaj je dosegla 17,7 odstotka (med mladimi je še večja, 38-odstotna), javni dolg je pri 123 odstotkih BDP-ja, gospodarske rasti še ni.

Te negativne smernice so povzročile razkol v Coelhovi vladi, ki bi lahko bil usoden. Toda alternative ni. Portugalski bo predvidoma jeseni zmanjkalo denarja, zato bo potrebovala novo pomoč EU-ja.