SiolNET. Novice Svet
2

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Kennedyjev "Ich bin ein Berliner" pred 50 leti razvnel Berlin

2

termometer

Predsednik ZDA John F. Kennedy je leta 1963, na vrhuncu hladne vojne, obiskal Zahodni Berlin, kjer je z besedami "Ich bin ein Berliner" izrazil solidarnost s prebivalci.

John F. Kennedy se je v zgodovino zapisal s številnimi svojimi političnimi dejanji, kljub vsemu pa ima v obsežni zapuščini posebno mesto njegov znameniti govor iz leta 1963, ko je pred več kot 450-tisočglavo množico spregovoril v takratnem Zahodnem Berlinu, ki je bil del Zvezne republike Nemčije.

Zahodni Berlin trepetal pred komunisti Kennedyjev govor, v katerem je 26. junija 1963 izustil slavni stavek "Ich bin ein Berliner", je toliko bolj zanimiv s perspektive hladne vojne. Berlin je bil po drugi svetovni vojni razdeljen na štiri okupatorska območja, ki so jih nadzirale Sovjetska zveza, ZDA, Velika Britanija in Francija. Zadnje tri pa so si delile tudi Zahodni Berlin, ki je bil sicer enklava v Vzhodni Nemčiji. Zahodni Berlin je bil del Zvezne republike Nemčije, vendar je imel drugačen status ravno zaradi tega, ker so njegovo politiko narekovali zavezniki.

Nesoglasja med zahodnimi zavezniki in Sovjetsko zvezo so pripeljala do gradnje Berlinskega zidu, ki ga je Vzhodna Nemčija začela graditi leta 1961 in je predvsem preprečeval migracije iz vzhodnega dela Berlina v zahodnega. Sovjetska zveza, ki je nadzirala vzhodni del Berlina, je zid upravičila z besedami, da želi obvarovati svoje državljane pred fašističnimi elementi, ki bi preprečevali izvajanje svobodne volje ljudstva pri gradnji socialistične države.

Kennedy je v Berlin prišel, da bi povrnil zaupanje Zahodnega Berlina Berlin je imel v hladni vojni posebno mesto, saj je ležal v njenem središču, v središču tekmovalne vojne med ZDA in Sovjetsko zvezo. ZDA so bile v Berlinu prisotne vse od druge svetovne vojne, vendar je bila do šestdesetih let prejšnjega stoletja večina Berlinčanov prepričanih, da so jih ZDA zapustile, zato se je takratni predsednik ZDA John F. Kennedy odpravil v Berlin, da bi lahko ocenil stanje, hkrati pa je dal upanje tako Berlinčanom kot ameriškim vojakom, nastanjenim v Zahodnem Berlinu.

Kennedyjev obisk v Berlinu je bil natančno dodelan, saj je bilo natančno določeno, kaj si bo ogledal v mestu, s kom se bo srečal in koga bo obiskal. Natančno pripravljen pa je bil tudi govor, ki je bil namenjen tako Berlinčanom kot tudi sovjetskim kolegom in je bil prioriteta ameriške politike po gradnji Berlinskega zidu. Kennedy je svoj govor izvršil na stopnicah mestne hiše Zahodnega Berlina pred večtisočglavo množico. Kljub temu da je govor s svojimi svetovalci pripravljal več tednov, je presenetil vse, ko pripravljenega besedila ni upošteval, temveč je improviziral.

Množica navdušena nad Kennedyjevimi besedami Po uvodni zahvali županu Zahodnega Berlina Willyju Bradtu, nemškemu kanclerju Konradu Adenauerju in ameriškemu administratorju Nemčije Luciusu Clayu je dejal: "Pred več kot dva tisoč leti je bila največja pohvala civis Romanus sum. Danes, v svetu svobode, je največja pohvala Ich bin ein Berliner." Po teh besedah je množica ponorela in navdušeno ploskala, Kennedy pa je spregovoril še nekaj besed v nemščini, s čimer je zadovoljil občinstvo.

Dejal je: "Na svetu je veliko ljudi, ki ne razumejo ali pravijo, da ne razumejo, kakšna je razlika med svobodnim in komunističnim svetom. Naj pridejo v Berlin. Nekateri celo pravijo, da je komunizem val prihodnosti. Naj pridejo v Berlin. In potem so nekateri, ki pravijo, da lahko v Evropi in povsod drugje delamo s komunisti. Naj pridejo v Berlin. In nekaj je celo takšnih, ki pravijo, da je komunizem zlo, vendar dovoljuje gospodarski razvoj. Lass' sie nach Berlin kommen (Naj pridejo v Berlin)." Kennedy pa je ob koncu govora še enkrat ponovil: "Vsi svobodni ljudje, kjerkoli že živijo, so berlinski državljani in potemtakem sem, kot svobodni človek, ponosen na besede 'Ich bin ein Berliner!'"

Odziv pozitiven, vendar ne v Sovjetski zvezi Prvi odzivi na njegov govor, vsaj med Zahodnimi Berlinčani, so bili pozitivni, enako pa ni bilo v Sovjetski zvezi, kjer niso bili zadovoljni, ko je govoril o komunistih in pri tem dejal: "Lass' sie nach Berlin kommen", saj je le dva tedna pred govorom Kennedy obljubil izboljšanje odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. Ruski politik Nikita Hruščev je nekaj dni pozneje dejal, da bi si človek mislil, da sta govor napisala dva različna predsednika.

Ein Berliner ali Berliner? Po njegovem govoru pa so se pojavila tudi obtoževanja, da je Kennedy frazo "Ich bin ein Berliner" uporabil napačno, saj je poudaril besedo ein, ki se v povezavi z besedo Berliner nanaša na slavni berlinski krof. Tako Kennedy pravzaprav ni dejal, da je državljan Berlina, temveč da je krof, ki ga imenujejo Berliner. Še najbolj zagrizeni so mu njegovo "napako" oprostili, saj se v prenesenem imenu uporablja člen ein, kot je to uporabil predsednik, hkrati pa Kennedy ni iz Berlina, temveč je izražal le solidarnost z Berlinčani. Kljub temu pa to ni ustavilo nemških karikaturistov, ki so dan po govoru objavljali karikature s krofi.

Čeprav so pred Kennedyjem Berlin obiskali tudi drugi ameriški predsedniki, nihče izmed njih ni doživel toliko odobravanja. John F. Kennedy je umrl le nekaj mesecev pozneje v Teksasu, ko je nanj streljal atentator.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin