Sreda, 3. 7. 2019, 12.09
4 leta, 9 mesecev
Kdo je izbranka Angele Merkel, ki se ji obeta vodenje Evrope? #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,90
3
Kadrovski vrtiljak za štiri vodilne položaje v Bruslju je poskrbel za številna presenečenja. Namesto vodilnih kandidatov najmočnejših političnih skupin v Evropskem parlamentu se najpomembnejši položaji v Uniji obetajo kandidatom, ki so jih predlagale države članice. Kot najmočnejša je iz bitke za visoke funkcije izšla nemška kanclerka Angela Merkel, ki je svojo strankarsko kolegico Ursulo von der Leyen uspela postaviti za kandidatko za novo voditeljico Evropske komisije.
Nemčiji se tako obeta, da bo po letu 1967, ko je položaj predsednika Evropske komisije zapustil Walter Hallstein, spet dobila najvplivnejši položaj v Bruslju. Kandidatka za naslednico Jean-Clauda Junckerja na čelu Evropske komisije Ursula von der Leyen se je nemški desnosredinski CDU pridružila v začetku 90. let prejšnjega stoletja.
V nemško politiko na državni ravni je vstopila leta 2005, ko je CDU na čelu z Angelo Merkel na zveznih parlamentarnih volitvah premagala nekdanjega kanclerja Gerharda Schröederja in njegove socialdemokrate (SPD).
Pripadnikov nemške vojske ji nikoli ni uspelo pridobiti na svojo stran
V dosedanjih nemških vladah pod vodstvom Merklove je von der Leynova zasedala več ministrskih funkcij, od leta 2013 pa opravlja funkcijo nemške ministrice za obrambo. Kot prva ženska na čelu nemškega obrambnega ministrstva se je soočila z močnimi kritikami, predvsem zaradi financiranja nemške vojske in zastarele vojaške opreme.
Njeni kritiki pravijo, da je njen največji neuspeh to, da ji na svojo stran ni nikoli uspelo pridobiti vojakov in častnikov. V okolju, kjer sicer dominirajo moški, to za žensko res ni lahek izziv, navaja spletni medij Politico. Stiki med vrhom ministrstva in pripadniki nemške vojske naj bi bili tako omejeni zgolj na skupne fototermine ob pomembnih srečanjih, poleg tega pa se je von der Leynova na ministrstvu obdala s svetovalci, ki jo varujejo pred curljanjem neželenih informacij.
Ursula von der Leyen velja za tesno zaveznico nemške kanclerke Angele Merkel. Je mati sedmih otrok, hčerka pokojnega prominentnega politika v nekdanji Zvezni republiki Nemčiji in prva ženska na čelu nemškega obrambnega ministrstva.
To je še kako pomembno, saj se je ministrica v času svojega dela na obrambnem ministrstvu soočila tudi z obtožbami, da je njen doktorat iz medicine plagiat. Ministrica je škandal preživela, na univerzi so na koncu odločili, da je zgolj napačno navajala vire. Obrambno ministrstvo se je po poročanju ARD v času njenega mandata zaradi sodelovanja z zunanjimi svetovalci znašlo tudi v preiskavi, ki pa še ni zaključena.
Mati sedmih otrok v Bruslju nikakor ni neznanka
Čeprav von der Leynova v svoji politični karieri ni delovala v evropskih institucijah, v Bruslju nikakor ni neznanka. Njen pokojni oče Ernst Albrecht, ki je bil od leta 1976 do leta 1990 premier Spodnje Saške, je svojo politično kariero začel prav v Bruslju, kjer je delal za Evropsko komisijo. Danes 60-letna von der Leynova je bila tako rojena v Bruslju.
Najverjetnejša kandidatka za novo predsednico Evropske komisije Ursula von der Leyen in nemška kanclerka Angela Merkel.
Kandidatka za novo predsednico Evropske komisije je mati sedmih otrok, v času svojega študija pa je bila kot hčerka pomembnega zahodnonemškega politika tudi tarča levičarskih terorističnih skupin. V Londonu je med študijem zato uporabljala psevdonim Rose Ladson. Če bo von der Leynova na koncu dejansko imenovana za novo voditeljico Evropske komisije, bo to pomenilo, da je velika zmagovalka zadnjih političnih preigravanj v Bruslju nemška kanclerka Angela Merkel.
Dan D za Nemko čez dva tedna
Tanja Fajon, slovenska evropska poslanka in podpredsednica evropske politične skupine socialdemokratov (S&D): "Smo močno razočarani."
Nemka za izvolitev na čelo Evropske komisije potrebuje absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer pa temu predlogu močno nasprotujejo socialisti. Nekdanji vodja nemških socialdemokratov (SPD) Sigmar Gabriel je dejal, da je Merklova von der Leynovo predlagala brez koalicijskega usklajevanja in pozval k odhodu njegove stranke iz koalicije.
Nad kandidatko je razočarana tudi Tanja Fajon, slovenska evropska poslanka in podpredsednica evropske politične skupine socialdemokratov (S&D). "Smo močno razočarani. Ne podpiramo kandidatke za predsednico Evropske komisije, o kateri bomo glasovali čez dva tedna. Hkrati smo tudi razočarani, ker na vodilnih položajih ni nikogar, ki bi prihajal iz Srednje in Vzhodne Evrope," je dejala za Radio Slovenija. Glasovanje bo čez dva tedna.
Medtem o imenovanju predsednika ECB, predsednika Evropskega sveta in visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU odloča Evropski svet, ki je sestavljen iz predsednikov vlad držav članic EU.
Šarec: Eden od resorjev, ki nas zanima, je širitev
Poleg vodilnih položajev se začenja tud deljenje položajev komisarjev. Vsaka članica dobi eno komisarsko mesto v Bruslju. Premier Marjan Šarec je danes potrdil, da je eden od resorjev v novi Evropski komisiji, ki zanima Slovenijo, širitveni. "Večkrat smo poudarili, da poznamo Zahodni Balkan in da lahko kaj prispevamo. To je eden izmed resorjev, ki nas zanima," je povedal in dodal, da je lahko Slovenija zadovoljna z dogovorom glede zasedbe najvišjih položajev v EU.
"To je kompromis, bilo je iskanje najmanjšega skupnega imenovalca," je povedal. Sestava se mu zdi v tem trenutku optimalna. Slovenija sicer po Šarčevih besedah od nove komisije pričakuje več aktivnosti pri širitvi na Zahodni Balkan in nekaterih drugih vprašanjih, povzema STA.
Lagardova pred leti odredila arbitražo v škodo Francije
Ob velikem uspehu Nemčije je svoje apetite očitno zadovoljila tudi Francija. Dosedanjega predsednika Evropske centralne banke (ECB), Italijana Maria Draghija, bo na položaju najverjetneje zamenjala dosedanja prva dama Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde. 63-letna Francozinja je na čelo ene od najpomembnejših mednarodnih finančnih institucij stopila julija 2011, ko se je s položaja direktorja IMF zaradi obtožb o spolnem napadu na sobarico moral posloviti Francoz Dominique Strauss-Kahn.
Francoski predsednik Emmanuel Macron in kandidatka za novo predsednico ECB Christine Lagarde.
Ena od njenih najpomembnejših nalog na čelu IMF je bilo reševanje grške dolžniške krize, še pred nastopom omenjene funkcije pa se je Francozinja soočila z obtožbami, da je kot nekdanja francoska finančna ministrica prekoračila svoja pooblastila. Kot ministrica je Lagardova odredila arbitražo med državo ter poslovnežem in nekdanjim ministrom v Mitterandovi vladi Bernardom Tapiejem. Ta je državo tožil, ker naj bi ena od državnih bank v 90. letih slabo izpeljala prodajo njegovega deleža v športni verigi Adidas.
V postopku arbitraže je Tapie nato dobil dobrih 400 milijonov evrov odškodnine, kar je veliko več, kot bi dobil na sodišču. Ker je na predsedniških volitvah leta 2007 podprl nekdanjega francoskega predsednika Nicolasa Sarkozyja, so se v javnosti pojavili namigi, ali ni bil arbitraže deležen prav zaradi podpore Sarkozyju. Sodišče v Parizu je nato leta 2013 odločilo, da proti Lagardovi ne bodo vložili obtožnice. Lagardova je mati dveh otrok, pred vstopom je bila odvetnica. Je vegetarijanka, ki redko uživa alkohol.
Drugi Belgijec, ki bo vodil evropske voditelje
Poljaka Donalda Tuska bo na čelu Evropskega sveta nasledil aktualni belgijski premier Charles Michel. 33-letnik bo drugi Belgijec, ki bo prevzel to visoko evropsko funkcijo, prvi je bil leta 2007 Herman Van Rompuy. Podobno kot Ursula von der Leyen tudi Michel prihaja iz politične družine – njegov oče Louis Michel je bil belgijski zunanji minister, evropski komisar za razvoj in humanitarno pomoč, zadnja dva mandata pa je evropski poslanec.
Charles Michel bo drugi Belgijec, ki bo prevzel funkcijo predsednika Evropskega sveta. Prvi je bil leta 2007 Herman Van Rompuy.
Politična kariera Charlesa Michela je bila precej strma. S 23 leti je postal najmlajši izvoljeni poslanec v belgijski parlament, le leto dni pozneje pa je postal minister za notranje zadeve v regionalni valonski vladi. Pri 38 letih je s svojo stranko MR sestavil vlado in postal najmlajši premier v zgodovini Belgije, konec lanskega leta pa je zaradi notranjih nesoglasij o globalnem dogovoru Združenih narodov o migracijah vlada razpadla.
Ravno zaradi njegovih povezav v vladi s flamskimi nacionalisti (N-VA) je bil deležen številnih kritik. Sicer ga opisujejo kot dobrega pogajalca, bil pa je tudi eden prvih v EU, ki je okrcal vzhodnoevropske države zaradi nasprotovanja porazdelitvi migrantov med evropskimi državami. "EU ne more biti le bankomat," je bil takrat jasen. Michel prihaja iz evropske politične skupine liberalcev in je po izobrazbi pravnik, tekoče govori francosko, nizozemsko in angleško. Z nekdanjo partnerko ima dva otroka, s trenutno pa še enega.
Španec, ki je bil raje minister kot evropski poslanec
Novi visoki zunanjepolitični predstavnik EU naj bi postal Španec Josep Borrell, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini.
Borrell je leta 1998 postal predsednik španskih socialistov, a je zaradi afere, v katero sta bila vpletena njegova nekdanja sodelavca, odstopil. Na evropskih volitvah leta 2004 je bil nato izvoljen v evropski parlament, ki ga je polovico mandata tudi vodil. Po koncu mandata se je vrnil v akademske vode, pred dvema letoma pa je postal zunanji minister v vladi Pedra Sancheza. Tudi na letošnjih evropskih volitvah je bil izvoljen v Evropski parlament, a se je odhodu v Bruselj odpovedal in raje ostal minister v vladi.
Josep Borell (desno) v družbi španske ministrice za izobraževanje Isabel Celae (levo spredaj).
Borrel se je rodil leta 1947 v katalonski vasici v Pirenejih, vendar je velik zagovornik enotne Španije in nasprotnik neodvisnosti Katalonije. Aprila letos, ko je bil nazadnje na obisku v Ljubljani, se je Sloveniji zahvalil za razumevanje pri težavah glede Katalonije. Takrat je na vprašanje glede sojenja zaprtim katalonskim politikom dejal, da ne gre za politični proces, ampak za sojenje politikom, ki so odgovorni.
Marca letos pa je v intervjuju za nemški medij Deutsche Welle prekinil intervju in novinarja obtožil, da je pristranski pri vprašanjih o Kataloniji. Snel si je mikrofon in prosil, naj ga prenehajo snemati. Po pogovoru s svojimi svetovalci in krajšem odmoru se je odločil, da intervju dokonča. Borrell je v zvezi z nekdanjo špansko ministrico za okolje, iz prejšnjega zakona pa ima dva otroka.
3