Torek, 2. 7. 2019, 11.37
5 let, 4 mesece
29 poslancev obrnilo hrbet ob poslušanju evropske himne #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,88
10
Evropski parlament je danes v Strasbourgu začel ustanovno zasedanje, ki pa ga je takoj po uvodni slovesnosti in odprtju kandidacijskih postopkov za vodstvene položaje tudi prekinil. Evropski poslanci namreč pred volitvami predsednika, ki naj bi bile v sredo, še čakajo na dogovor voditeljev EU o imenovanjih na najvišje položaje v Uniji.
Ustanovno zasedanje, ki se je začelo z evropsko himno Odo radosti, je odprl dozdajšnji predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani (EPP), ki bo parlament vodil do izvolitve novega predsednika.
29 poslancev obrnilo hrbet ob poslušanju evropske himne
Ustavno zasedanje se je v ob 11. uri v evropskem parlamentu začelo z evropsko himno Odo radosti. Ob poslušanju je skupina 29 evroposlancev iz skupine Brexit MEP, ki jo je ustanovil Nigel Farage. Podobno so storili že leta 2014.
This is the kind of childish representation we'll be getting from Brexit Party MEPs in the European Parliament... pic.twitter.com/7FIGsI89Y5
— Our Future, Our Choice (@OFOCBrexit) July 2, 2019
Nemško zunanje ministrstvo se je na Twitterju pošalilo, da morda poslanci pač ne marajo Beethovna.
Maybe they just don't like Beethoven... 🎶#EuropeUnited 🇪🇺 pic.twitter.com/W2wVstS8M1
— GermanForeignOffice (@GermanyDiplo) July 2, 2019
Pred Evropskim parlamentom več tisoč protestnikov v podporo trem katalonskim evroposlancem
Rok, do katerega lahko politične skupine ali najmanj 38 poslancev vložijo kandidature za predsednika parlamenta, so sicer preložili z 19. na 22. uro. Parlament naj bi poleg predsednika izvolil tudi 14 podpredsednikov in pet kvestorjev ter določil sestavo odborov.
Nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont še ni prevzel svojega poslanskega mandata.
Evropski parlament naj bi imel do izstopa Velike Britanije iz Unije 751 poslancev, a se danes kolegom v Strasbourgu niso mogli pridružiti trije novoizvoljeni katalonski evropski poslanci, ki v Madridu niso mogli prevzeti svojih mandatov. To so nekdanji katalonski predsednik Carles Puigdemont, nekdanji katalonski minister Antonio Comin in nekdanji podpredsednik iste španske regije Oriol Junqueras.
Pred Evropskim parlamentom v Strasbourgu se je v podporo trem katalonskim poslancem zbralo več deset tisoč protestnikov. Pozvali so k spoštovanju več kot dveh milijonov volivcev, ki so omenjene predstavnike izvolili.
Protestniki, med katerimi je bila večina Kataloncev, nekaj pa je bilo tudi podpornikov od drugod, so opozarjali, da je več kot dva milijona volivcev iz Katalonije utišanih. Skupina Kataloncev, ki je prišla v Strasbourg, je ostro nastopila proti oblastem v Madridu, ki da Katalonijo obravnavajo kot kolonijo in se do njih obnašajo "kot so se včasih nacisti do Židov".
Prepričani so, da bi jih Evropska unija morala upoštevati in prisiliti Španijo, da začne spoštovati njihove pravice. Mlajši Katalonec Oriol Massanet i Lloblet je poudaril, da morda aktualni sklic Evropskega parlamenta tega še ne bo storil, a je prepričan, da bo z akcijami, kot je današnja, in z novimi mladimi voditelji in aktivisti po Evropi Katalonija dobila svoje mesto v Evropski uniji.
S transparenti in vzkliki so protestniki sporočali, da je "samoodločba pravica in ne zločin", zavzeli so se za neodvisno Katalonijo, za izpustitev "političnih zapornikov" in opozorili na "diktaturo Španije".
V parlamentu bo osem političnih skupin
Osem poslancev iz Slovenije pripada trem največjim političnim skupinam. V EPP so štirje, in sicer Romana Tomc in Milan Zver (oba SDS), Franc Bogovič (SLS) in Ljudmila Novak (NSi). V politični skupini socialdemokratov (S&D) sta poslanca Tanja Fajon in Milan Brglez (oba SD), pri liberalcih (RE) pa Irena Joveva in Klemen Grošelj (oba LMŠ).
Osem slovenskih poslancev, ki so zmagali na majskih evropskih volitvah.
V novem petletnem mandatu bo sicer v parlamentu osem političnih skupin. Čeprav bo še naprej najmočnejša desnosredinska EPP, je ta politična skupina, tako kot drugouvrščeni socialdemokrati (S&D), na volitvah močno poslabšala rezultat v primerjavi z letom 2014. EPP bo imela 182, S&D pa po zadnjih podatkih 154 evropskih poslancev.
Tretja najmočnejša politična skupina bodo s 108 poslanci liberalci (RE), sledijo Zeleni/EFA (74 poslancev), novoustanovljena skupina skrajno desnih strank Identiteta in demokracija (ID) s 73 poslanci, evroskeptični Evropski konservativci in reformisti (ECR) (62 poslancev) ter zveza levičarskih strank GUE (41 poslancev). 57 poslancev pa ostaja nepovezanih oziroma se niso priključili nobeni politični skupini.
Najmlajša poslanka stara 21 let
V devetem sklicu Evropskega parlamenta evropski poslanci prihajajo iz 190 političnih strank v 28 državah članicah. V novem Evropskem parlamentu je 61 odstotkov novincev, 39 odstotkov je ponovno izvoljenih. Moških je 60, žensk pa 40 odstotkov; delež žensk je v tem mandatu za tri odstotke višji kot v prejšnjem sklicu.
Silvio Berlusconi je z 82 leti najstarejši poslanec Evropskega parlamenta.
Najmlajša je evropska poslanka iz Danske Kira Marie Peter-Hansen (Zeleni/EFA), ki je stara 21 let, z 82 leti pa je najstarejši evropski poslanec nekdanji italijanski premier Silvio Berlusconi (EPP).
Volitve novega predsednika bodo tajne
Praviloma je do zdaj Evropski parlament predsednika za prvo polovico petletnega mandata izvolil že prvi dan ustanovne seje, potem ko sta se EPP in S&D v skladu s t. i. gentlemanskim dogovorom o delitvi predsedniškega mandata uskladili o svojih kandidatih. Tokrat je zaradi razpršenosti glasov na volitvah potreben širši dogovor.
Kot poudarjajo v Bruslju in Strasbourgu, se parlament na tej seji mora konstituirati. Če dogovora ne bo, se je po tihem celo omenjala možnost, da bi volitve vodstva parlamenta preložili na drugo julijsko ali celo septembrsko zasedanje, do takrat pa naj bi parlament vodil začasni predsednik.
Volitve predsednika bodo tajne, za izvolitev je potrebna absolutna večina veljavnih oddanih glasov. Če v treh krogih zmagovalca ni, se v četrtem glasuje o dveh najmočnejših v tretjem krogu, izvoljen pa je tisti kandidat, ki dobi več glasov.
Politična skupina socialistov in demokratov (S&D) v Evropskem parlamentu je za predsednika te institucije predlagala Italijana Davida Sassolija, je STA izvedela iz dobro obveščenih virov.
10