Kako papež Frančišek spreminja hrvaško Cerkev

Hrvaška je z Vatikanom tudi zgodovinsko bolj povezana kot Slovenija. V zgodovini je imela že enajst kardinalov, Slovenija le tri, pa še ti svojih sedežev niso imeli na ozemlju zdajšnje Republike Slovenije.

Tudi hrvaška Cerkev z novim papežem doživlja spremembe. Prva kadrovska sprememba je že nastopila. Hrvaški vatikanski diplomat, nadškof Nikola Eterović, je bil z mesta generalnega tajnika škofovske sinode prestavljen za nuncija v Nemčijo, ki predstavlja eno od najpomembnejših diplomatskih položajev.

Najbolj desni odhajajo Še več sprememb pa pričakujejo na Hrvaškem, kjer je kar 17 škofij.

Štirje škofje so tik pred upokojitvijo, zato je v javnosti veliko ugibanja, kdo so kandidati za škofije Krk, Gospić-Senj, Šibenik in za vojaški ordinariat. V primeru, da bi novi škofje postali zdajšnji škofje iz kakšne druge škofije, bo kadrovskih sprememb še več kot štiri.

Jutarnji list ocenjuje, da odhajajo "najbolj desni hrvaški škofje".

Frančišek je oster do razsipnežev Hrvaški mediji s tednikom Globus na čelu so objavili precej podrobnosti o postopku imenovanj novih hrvaških škofov. Slobodna Dalmacija je že jeseni na podlagi papeževih citatov napovedala, da bo novi šibeniški škof bolj "umirjen". Papež je po oceni splitskega dnevnika zelo oster do "razsipnih sinov" in kot dokaz navaja imena treh odstavljenih škofov: Tebarz van Elst (nemški škof, ki je zgradil razkošno rezidenco), Anton Stres (Ljubljana) in Marjan Turnšek (Maribor).

Bozanić ne bo imel besede Globus trdi, da bo imel glavno besedo o novih škofih nuncij na Hrvaškem Alessandro D'Errico, medtem ko zagrebški kardinal Josip Bozanić ne bo imel besede.

A to ni novost, saj je nuncij v vsaki državi uradno tisti, ki išče kandidate, izbere tri imena in jih pošlje v Vatikan.

Po drugi strani pa Globus poudarja, da vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Pasolin povsem zaupa nunciju D'Erricu. Nuncij po Globusovih cerkvenih virih ni v najboljših odnosih s hrvaškimi škofi in je preveč blizu hrvaški zunanji ministrici v levi vladi, Vesni Pusić (predsednici liberalne HNS).

Novi škofje bodo blizu ubožnim Hrvaška teologinja in zgodovinarka Anna Maria Gruenfelder, ki jo imenujejo tudi "teološka feministka", pa ocenjuje, da novi škofje ne bodo levičarji ali desničarji, ampak predvsem tisti, ki so blizu revnim.

Kardinal Bozanić, prvi mož Cerkve na Hrvaškem, po pisanju Globusa ne bo imel vpliva na izbor novih škofov. Vatikan naj bi mu zameril držo pri samostanu Dajla, čeprav je zagovarjal odločitev Vatikana. Zaplenjeni samostan bi morale namreč hrvaške oblasti vrniti pravnemu nasledniku nekdanjih lastnikov, benediktincem v italijanski Praglii pri Padovi.

Temu so se v Istri uprli. Med Puljsko-Poreško škofijo in Vatikanom je nastal hud večletni spor. Bozanić se je znašel med kladivom in nakovalom, pokorščino papežu in pritiskom hrvaške javnosti in škofov.

Ključen naj bi bil vpliv kardinala Rodeta Na to, da je Vatikan odločil v prid Italijanom, je po poročanju hrvaških medijev ključno vplival slovenski kardinal Franc Rode.

Večernji list je pred dvema letoma pisal celo, da naj bi Rode za to dobil podkupnino. "Eminenca, pa saj ne morete prav vsake usluge zaračunati," zagrebški časnik citira besede, ki naj bi jih neimenovani kardinal izrekel Rodetu po končanem "poslu".

Kardinal Franc Rode je vse skupaj odločno zanikal in zatrdil, da sploh ni bil član komisije, ki je odločala o tem. Zanikal je tudi, da bi imel do Hrvatov in hrvaške Cerkve negativno stališče. Spomnimo, da je Rode v svojem prvem nagovoru po imenovanju za ljubljanskega nadškofa posebej pozdravil Hrvate v Sloveniji.