Torek, 21. 1. 2014, 21.56
8 let, 11 mesecev
Kako papež Frančišek spreminja hrvaško Cerkev
Hrvaška je z Vatikanom tudi zgodovinsko bolj povezana kot Slovenija. V zgodovini je imela že enajst kardinalov, Slovenija le tri, pa še ti svojih sedežev niso imeli na ozemlju zdajšnje Republike Slovenije.
Tudi hrvaška Cerkev z novim papežem doživlja spremembe. Prva kadrovska sprememba je že nastopila. Hrvaški vatikanski diplomat, nadškof Nikola Eterović, je bil z mesta generalnega tajnika škofovske sinode prestavljen za nuncija v Nemčijo, ki predstavlja eno od najpomembnejših diplomatskih položajev.
Štirje škofje so tik pred upokojitvijo, zato je v javnosti veliko ugibanja, kdo so kandidati za škofije Krk, Gospić-Senj, Šibenik in za vojaški ordinariat. V primeru, da bi novi škofje postali zdajšnji škofje iz kakšne druge škofije, bo kadrovskih sprememb še več kot štiri.
Jutarnji list ocenjuje, da odhajajo "najbolj desni hrvaški škofje".
A to ni novost, saj je nuncij v vsaki državi uradno tisti, ki išče kandidate, izbere tri imena in jih pošlje v Vatikan.
Po drugi strani pa Globus poudarja, da vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Pasolin povsem zaupa nunciju D'Erricu. Nuncij po Globusovih cerkvenih virih ni v najboljših odnosih s hrvaškimi škofi in je preveč blizu hrvaški zunanji ministrici v levi vladi, Vesni Pusić (predsednici liberalne HNS).
Kardinal Bozanić, prvi mož Cerkve na Hrvaškem, po pisanju Globusa ne bo imel vpliva na izbor novih škofov. Vatikan naj bi mu zameril držo pri samostanu Dajla, čeprav je zagovarjal odločitev Vatikana. Zaplenjeni samostan bi morale namreč hrvaške oblasti vrniti pravnemu nasledniku nekdanjih lastnikov, benediktincem v italijanski Praglii pri Padovi.
Temu so se v Istri uprli. Med Puljsko-Poreško škofijo in Vatikanom je nastal hud večletni spor. Bozanić se je znašel med kladivom in nakovalom, pokorščino papežu in pritiskom hrvaške javnosti in škofov.
Večernji list je pred dvema letoma pisal celo, da naj bi Rode za to dobil podkupnino. "Eminenca, pa saj ne morete prav vsake usluge zaračunati," zagrebški časnik citira besede, ki naj bi jih neimenovani kardinal izrekel Rodetu po končanem "poslu".
Kardinal Franc Rode je vse skupaj odločno zanikal in zatrdil, da sploh ni bil član komisije, ki je odločala o tem. Zanikal je tudi, da bi imel do Hrvatov in hrvaške Cerkve negativno stališče. Spomnimo, da je Rode v svojem prvem nagovoru po imenovanju za ljubljanskega nadškofa posebej pozdravil Hrvate v Sloveniji.