Kako je nogomet osvojil svet

Do svetovnega nogometnega prvenstva v Braziliji, ki se začne 12. junija, je le še slab mesec. Mesec dni bodo potem oči velikega dela človeštva uprte v brazilske nogometne zelenice. Sodobni nogomet je angleška iznajdba Najpomembnejše postranske stvari na svetu, kot pravijo tej priljubljeni igri z žogo, pa ne bi bilo brez Angležev. Nogomet je tako poleg angleškega stranišča, železnice in svetovnega spleta ena od najbolj znanih iznajdb otoškega naroda, ki so osvojile svet v zadnjih 200 letih.

Za očeta sodobnega nogometa velja angleški športnik Ebenezer Cobb Morley (1831–1924), ki je bil leta 1863 med ustanovitelji angleške nogometne zveze (The Football Association), ki je določila osnove pravil sodobnega nogometa.

V anglosaškem svetu se za nogomet zato uporablja tudi oznaka Association Football, da se ga loči od ameriškega nogometa, ki je ameriška različica ragbija. Američani pa za "naš" nogomet uporabljajo besedo soccer, izpeljanko iz besede association.

Britanci naučijo svet igrati nogomet Iz Anglije oziroma Velike Britanije, ki je bila takrat ogromen svetovni imperij, v katerem sonce ni nikoli zašlo, se je ta igra razširila po vsem svetu – tako kot drugi britanski športi, kot so kriket (ta je med drugim izjemno priljubljen v Indiji in Pakistanu), ragbi in golf.

Najprej se je seveda nogomet razširil znotraj dežel Britanskega imperija, nato pa še v druge države, kjer so živeli Britanci. Nogomet je bila igra, ki so jo najprej igrali Britanci, ki so živeli v drugih državah, nato so se nad igro navdušili tudi domačini. Drug način širjenja nogometa pa je bil, da so ga domov prinesli študenti, ki so študirali na Otoku in so tam spoznali to priljubljeno igro.

Prve nogometne tekme na celini so bile v Švici V celinski Evropi so prvi spoznali nogomet Švicarji. Angleški študenti, ki so gulili študentske klopi na švicarskih zasebnih šolah, so leta 1860 v mestu Lausanna ustanovili nogometni in kriket klub (The Lausanne Football and Cricket Club).

Ta klub je bil pozneje eden od ustanoviteljev švicarske nogometne zveze. Tudi znani züriški klub Grasshoper, ki je največkrat zmagal v švicarskem prvenstvu, je leta 1886 ustanovil Anglež, študent Tom E. Griffith.

Na angleški oziroma britanski vpliv na razvoj švicarskega nogometa pa kažejo tudi angleška imena baselskega kluba Old Boys in bernskega Young Boys, čeprav so oba ustanovili domačini, Švicarji.

Švicar, ki ustanovi katalonski ponos Švicarskega rodu je bil tudi Hans-Max Kamper oziroma pokatalonjeno Joan Gamper. Ta je kot 20-letni mladenič odšel na obisk k stricu v Barcelono, se zaljubil v mesto in naslednje leto, novembra 1899, ustanovil zdaj svetovno znani nogometni klub Barcelona.

Po zelenicah so se za barve tega kluba najprej borili v sredozemskem mestu živeči Švicarji in Britanci ter domačini Katalonci. Če je najbolj znani katalonski klub ustanovil Švicar, pa je bil prvi uradni predsednik največjega katalonskega nasprotnika, madridskega Reala, v Barceloni rojeni Katalonec Juan Padros. Padros je predsednik Reala iz Madrida (takrat se je imenoval še Madrid Football Club, "kraljevski" je od leta 1920) postal marca 1902. Predhodnik tega kluba je sicer nogometni klub Football Sky, v katerem so konec 19. stoletja začeli igrati nogomet španski študenti, ki so se vrnili z angleških univerz Cambridge in Oxford.

Katalonci začetniki madridskega Reala, Baski ustanovijo madridski Atletico Če so imeli pri ustanovitvi madridskega Reala prste vmes Katalonci, pa so njegovega mestnega tekmeca Atletica aprila 1903 ustanovili trije baskovski študenti, ki so živeli v Madridu.

Takrat se je klub uradno imenoval Athletic Club de Madrid in njegovi ustanovitelji so klub imeli za nekakšno podružnica Athletica iz Bilbaa. Iz Athletic se je klub preimenoval v Atletico v času diktatorja Franca.

V baskovskem Bilbau so sicer nogomet začeli igrati v devetdesetih letih 19. stoletja – igro so sem po eni strani prinesli britanski delavci, ki so delali v baskovskih jeklarnah in pristaniških dokih, po drugi strani pa mladi Baski, ki so se vrnili s študija iz Velike Britanije in ustanovili klub z angleškim imenom Athletik.

Na Pirenejskem polotoku začnejo nogomet najprej igrati v Andaluziji Najstarejši klub v Španiji pa je andaluzijski Recreativo de Huelva, ki so ga leta 1889 ustanovili – kdo drug – v Španiji živeči Britanci. Tokrat ne Angleži, ampak dva Škota, Alexander Mackay in Robert Russell Ross, ki sta bila zaposlena v rudnikih ob reki Tinto. Izvirno ime kluba je bilo Huelva Recreation Club.

Prva nogometna tekma je bila v Španiji odigrana v Sevilli 8. marca 1890 – pomerila sta se Huelva in Sevilla FC. Na tekmi, ki jo je dobila Sevilla z 2:0, so – razen dveh domačinov, ki sta branila barve Huelve –, igrali samo Britanci.

Španija je tudi država, ki bo v Braziliji branila svoj prvi in do zdaj edini naslov svetovnega prvaka. Bolj uspešna na svetovnih prvenstvih je Italija, ki je do zdaj osvojila štiri naslove svetovnih prvakov. Tudi na Apeninski polotok so nogomet prinesli Britanci.

Kdo so bili prvi na italijanskem škornju – Britanci ali domačini? Prvi nogometni klub je bil Genoa Cricket and Football Club, ki so ga leta 1893 ustanovili v Genovi živeči Angleži. Klub je najprej gojil le kriket in atletiko, leta 1896 pa so ustanovili tudi nogometno sekcijo. Po "italijanski" različici prihoda nogometa na italijanski škorenj pa naj bi že pred tem – v osemdesetih letih 19. stoletja – nogomet začeli igrati v industrijskem Torinu.

Znani italijanski klub, ki so ga ustanovili Angleži, je tudi Milan, in sicer leta 1899. Angleška imena italijanskih klubov so šla v nos številnim Italijanom, med drugim tudi fašističnemu diktatorju Benitu Mussoliniju, ki je Milan in Genoo poitalijanil v Milano in Genovo 1893. Pozneje sta kluba spet dobila prvotni imeni.

Tudi onkraj Alp, v Nemčijo, ki ima tri naslove svetovnih prvakov, so strast do nogometa zanesli Angleži. Ti so leta 1874 v saški prestolnici Dresden ustanovili The Dresden English Football Club.

Britanci so v Južno Ameriko skupaj z železnico prinesli tudi nogomet V naslednjih letih se je nogomet razširil še v druga mesta – Berlin, Hamburg, Karlsruhe … Ironija zgodovine je, da so Dresden, mesto, kjer so tamkajšnji Britanci ustanovili prvi nemški nogometni klub, leta 1945 do tal požgali britanski bombniki.

Tudi Južnoameričane so prvih nogometnih veščin naučili Britanci. Prvo nogometno tekmo v Južni Ameriki, ki je bila od dvajsetih let 19. stoletja naprej gospodarsko del britanskega imperija, so leta 1867 v Buenos Airesu odigrali britanski delavci, ki so tam gradili železnico. Istega leta je sledila ustanovitev prvega nogometnega kluba v Južni Ameriki – Buenos Aires Football Club. Med utemeljitelji argentinskega nogometa je bil tudi v Argentino priseljeni Anglež Isaac Newell. Po njem je tudi dobil ime klub v mestu Rosario – Newell’s Old Boys.

Britanske "korenine" Lea Messija Prve nogometne korake v tem klubu je med drugim naredil Leo Messi. Na britanski vpliv v Argentini kažejo tudi angleška imena drugih argentinskih nogometnih klubov, čeprav so jih ustanovili Nebritanci. Tak je primer znanega kluba River Plate iz argentinske prestolnice. Britanci so tudi prvi ustanovili argentinsko nogometno zvezo.

Velik tekmec Argentini, ki je dvakrat osvojila naslov najboljšega na svetu, je velika severna soseda Brazilija, petkratni svetovni prvaki. Tudi tukaj je širjenje nogometa povezano s širjenjem še ene britanske iznajde – železnice. Prve nogometne tekme so tako kot v Argentini tudi v Braziliji odigrali britanski graditelji železnic v sedemdesetih letih 19. stoletja.

Prvi brazilski nogometni klub je maja 1888 skupaj s skupino britanskih priseljencev ustanovil Škot Charles William Miller – Sao Paulo Athletic Club. Nemško-afriško-brazilski Tiger, predhodnik Peleja V Sao Paulo so nogometni klub leta 1899 ustanovili tudi tamkajšnji nemški priseljenci – Sport Club Germania. Nogometaš Germanie Hermann Friese je bil tudi takratni najboljši nogometaš v Braziliji. Leta 1910 pa je v klubu zaigral še boljši nogometaš – Arthur Friedenreich, z vzdevkom Tiger.

Friedenreich je bil prvi pravi brazilski nogometni zvezdnik in tudi prvi temnopolti brazilski poklicni nogometaš – oče je bil Nemec, njegova mama pa je bila potomka afriških sužnjev (v Braziliji je bilo suženjstvo odpravljeno šele leta 1888). El Tigre Friedenreich je bil tako nekakšen Pelejev predhodnik.

V največjo brazilsko mesto Rio de Janeiro pa je nogomet zanesel brazilski Anglež Oscar Alfredo Cox. Nogomet je mladi Cox, ki je prihajal iz premožne družine, spoznal med študijem že v prej omenjeni švicarski Lausanni. Po vrnitvi v Brazilijo je leta 1902 ustanovil klub Fluminense.

Meščanski in delavski nogometni klubi Leta 1911 je skupina nezadovoljnih nogometašev Fluminenseja ustanovila nov klub Flamengo – začelo se je obdobje mestnih derbijev Fla-Flu. Flamengo ima več privržencev med revnimi sloji, Fluminense pa velja za klub premožnejših. Podobno, kot je v Buenos Airesu nasprotje med "bogataškim" klubom River Plate in "delavskim" klubom Boca Juniors.

Kaj pa Slovenija? V Sloveniji je nogomet dobil – zlasti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, na vrhuncu smučarske evforije, ko je alpsko smučanje postalo slovenski nacionalni šport – oznako balkanskega športa.

V resnici je nogomet prišel na Slovensko v času Avstro-Ogrske, in sicer z Dunaja. Tu so v zgodnjih devetdesetih letih 19. stoletja prvi začeli igrati nogomet britanski in avstrijski vrtnarji, ki so bili zaposleni pri bogatem dunajskem Judu Nathanielu von Rothschildu.

Nogomet postane najbolj priljubljen šport na Slovenskem Leta 1894 je bil v prestolnici Habsburške monarhije ustanovljen prvi avstrijski nogometni klub First Vienna FC. Nogomet se je potem najprej razširil še v drugi veliki središči podonavske monarhije (Prago in Budimpešto), nato pa še po manjših mestih. Srednjeevropski nogomet je sicer doživel svoje vrhunce v tridesetih in petdesetih letih prejšnjega stoletja. Med letoma 1950 in 1956 so na nogometnih zelenicah kraljevali mogočni Madžari na čelu s Ferencem Puskasom (olimpijski prvaki leta 1952 in svetovni podprvaki leta 1954). Leta 1976 je Češkoslovaška v Beogradu postala evropski prvak, Čehoslovaki so bili tudi svetovni podprvaki leta 1934 in 1962.

Del srednjeevropske nogometne dediščine je tudi slovenski nogomet. Kot piše na spletni strani Nogometne zveze Slovenije, obstajajo podatki, da so slovenski srednješolci že v prvih letih 20. stoletja igrali angleški nogomet, ki je kmalu postal najbolj priljubljen šport. Prve prave nogometne čevlje in pravo usnjeno nogometno žogo je leta 1909 v Ljubljano iz Prage prinesel Stanko Bloudek.