Petek, 19. 12. 2014, 18.03
8 let, 9 mesecev
Kaj delata nekdanja voditelja, odgovorna za iraško vojno?
Tony Blair ima svojo londonsko pisarno v hiši, v kateri je bival John Adams, drugi ameriški predsednik. A to je le protokolarna pisarna nekdanjega britanskega premierja. Poleg te ima po pisanju The Economista še eno, pisarno Fundacije Tony Blair, ki v tridesetih državah s pomočjo donacij izvaja programe boja proti verskemu ekstremizmu. Ima tudi fundacijo, ki promovira šport, pa še eno, ki pomaga afriškim voditeljem organizirati boljše vladne strukture. Cherie Blair, nekdanja prva dama, pa vodi fundacijo za pomoč poslovnim ženskam.
A kljub uspehom v svetu Blair doma ni tako priljubljen. Leta 2013 je v anketi YouGov skoraj polovica Britancev dejala, da je vojni dobičkar. Pet Britancev je hotelo izkoristiti možnost državljanske aretacije in ga pridržati do prihoda policije. Eden izmed njih, natakar v elitni restavraciji, ga je želel aretirati, ker je "izzval nepravično vojno v Iraku". Celo laburisti, ki jih je tako zmagoslavno vodil, se v času krize nanj raje ne obračajo za nasvete. Tako njemu kot ženi so grozili s smrtjo, neki študent prava pa ju je celo resnično napadel in želel ubiti.
Trdi celo, da če bi Huseina pustili, bi ga odnesla arabska pomlad in "vsa zadeva bi bila še bolj krvava". Priznava, da ljudi razburja to, da ni spremenil svojih stališč in da o tem ne molči.
Edino, kar bi ga lahko povezovalo z iraško vojno, je to, da je sprožil iniciativo, da se posttravmatski stres ne bi več imenoval motnja, temveč bi to prekvalificirali v poškodbo. Do tega sklepa je namreč prišel po pogovorih z veterani iraške vojne. Po Gallupovih anketah je priljubljen pri 49 odstotkih Američanov.
"Prepričani smo bili, da bodo ljudje zgradili demokracijo, če bomo odstranili diktatorja," še vedno trdi Blair. Kot razlog, da se to ni zgodilo, navaja, da so ekstremistične skupine prevzele nadzor, še preden so se lahko vzpostavile demokratične institucije.
Zato se s svojimi fundacijami bori proti ekstremizmu. S projekti deluje v Nigeriji, Afganistanu, Pakistanu in Indoneziji, njihova glavna usmeritev pa je, da bi v šolah poučevali o verski strpnosti.
Očitajo mu tudi, da se je to zgodilo na račun svetovanja diktatorskim režimom, recimo kazahstanskemu predsedniku Nursultanu Nazarbajevu. Blair je za Economist sicer zankal, da je obogatel na račun kazahstanskega diktatorja. Večino denarja naj bi dobil s svetovanjem finančnim institucijam, kot sta JP Morgan in Zürich Insurance. To pa je Britance le še bolj razjezilo, češ da je sodeloval s pohlepnimi bankirji.