Nedelja, 8. 10. 2017, 12.58
7 let, 1 mesec
Je to rešitev, ki lahko levico obvaruje pred propadom?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1
3
Ena od glavnih značilnosti nedavnih nemških volitev je tudi slab izkupiček socialno usmerjenih levičarskih strank – tako socialdemokratov (SPD) kot Levice.
Na nemških zveznih volitvah je SPD s komaj 20,5 odstotka glasov dosegla svoj najslabši izid po drugi svetovni vojni. Tudi Levica ne more biti preveč zadovoljna.
- Zakaj levica izgublja tla pod nogami
- Zakaj Evropska ljudska stranka izgublja tla pod nogami
- Levičarka, ki nima rada Merklove
- Zakaj je lahko to začetek konca Merklove
Je Levici škodila napačna begunska politika?
Sicer se je odrezala malce boljše kot na prejšnjih volitvah in dobila 9,2 odstotka glasov, a to je zadostovalo šele za peto mesto med strankami in je manj, kot je stranka pričakovala.
Glavni razlog za slabši izkupiček od pričakovanega je eden od vodilnih članov Levice Oskar Lafontaine poiskal v napačni politiki svoje stranke do begunskega oziroma migrantskega vprašanja.
Katja Kipping (na fotografiji), ki je sopredsednica Levice, nasprotuje Lafontainovim predlogom o bolj omejevalni politiki priseljevanja. Lafontaine je poročen s Sahro Wagenknecht, prav tako pomembno članico Levice. Tudi Wagenknechtova je kritična do politike odprtih mej.
Stranka bi morala prisluhniti delavskim volivcem
Namesto da bi stranka prisluhnila delavskem volivcem, ki so bili zoper pretirano politiko odprtih vrat, je zagovarjala neomejeno begunsko politiko.
Pri tem ceno te begunske politike plačujejo predvsem najšibkejši nemški sloji, je na svojem računu na Facebooku zapisal nekdanji vidni član SPD Lafontaine, ki je bil leta 1990 celo socialdemokratski kanclerski kandidat.
Lafontaine: Razočarani delavski volivci vse bolj volijo desne stranke
Kot poudarja Lafontaine, je posledica te zgrešene begunske politike v Nemčiji in drugih državah ta, da se delavski volivci vse bolj odvračajo od levih in socialdemokratskih strank ter volijo desne stranke – v Nemčiji torej AfD.
Alternativi za Nemčijo (AfD) na čelu z Alice Weidel je letos uspelo na svojo stran pridobiti milijon volivcev, ki so leta 2013 glasovali za CDU. Skoraj milijon volivcev je AfD prevzela tudi levici - pol milijona nekdanjih volivcev SPD in 430 tisoč volivcev Levice. Zelenim in FDP je AfD "ukradla" samo nekaj deset tisoč volivcev.
Zaradi teh izjav je na Lafontaina začelo leteti precej kritik. Nemški časnik Die Welt ga je na primer razglasil za levičarskega desnega populista in spomnil, da je Lafontaine podobno svaril že leta 1988.
Leta 1988 Lafontaine svaril pred ruskimi Nemci
Takrat je bil Lafontaine ministrski predsednik v Posarju, svaril pa je pred priseljevanjem Nemcev iz Rusije (gre za potomce povolških Nemcev, ki so se v Rusijo naselili v 18. stoletju, op. p.), češ da bodo ti samo okrepilo Republikance, desno radikalno stranko, ki je bila v tistem času v vzponu.
A podobna stališča, nekakšno snubljenje delavskih volivcev, ki so na zadnjih volitvah glasovali za AfD, je slišati tudi iz vrst potolčene SPD.
Andrea Nahles bi SPD reševala z bolj trdimi stališči do priseljencev.
Socialdemokratinja za zapiranje Nemčije pred migranti
Vodja poslancev stranke v bundestagu Andrea Nahles se je tako pred dnevi zavzela za ostrejšo politiko stranke do priseljevanja, in sicer v smeri večje integracije priseljencev v nemško družbo in bolj ostre kaznovalne politike do tistih priseljencev, ki kršijo nemške zakone.
Nahlesova je tudi prepričana, da ima Nemčija v primeru množičnega navala beguncev oziroma migrantov, kot se je zgodilo jeseni 2015, pravico zapreti državne meje in tako preprečiti vstope tujcev v državo.
Alternativa za Nemčijo je levim strankam "ukradla" skoraj milijon volivcev
Glede na to, da je AfD letos volilo kar pol milijona volivcev, ki so na volitvah 2013 obkrožili socialdemokrate, in tudi 430 tisoč volivcev, ki so leta 2013 glasovali za Levico, so zadnje izjave politikov iz vrst Levice in SPD razumljive.
A podobno taktiko ubirajo nekatere leve stranke tudi v drugih državah, kjer v zadnjih letih vse več delavskih volivcev glasuje za desne, protipriseljenske stranke.
Če Jeremy Corbyn želi postati prihodnji britanski premier, mora nagovoriti del delavskih volivcev, ki nasprotuje pretiranemu priseljevanju.
Laburisti nagovarjajo volivce, ki niso navdušeni nad priseljevanjem
Tako je britanski politični analitik Matthew J. Goodwin v članku v ameriškem časniku New York Times podprl odločitev vodje britanskih laburistov Jeremyja Corbyna, ki je podprl brexit in obljubil omejevanje priseljevanja iz EU držav.
Kot trdi Goodwin, so bili delavski volivci (to je kvalificirani in polkvalificirani delavci) v britanski politični zgodovini zaslužni za največje uspehe laburistov, in sicer v letih 1945, 1966 in 1997.
Po letu 2001 delavski volivci odhajajo od laburistov
Prav ti delavski volivci so Tonyju Blairu in njegovim novim laburistom po dolgotrajnem ždenju v opoziciji leta 1997 omogočili bleščečo zmago nad konservativci.
Nigelu Farageu, nekdanjemu prvemu možu stranke Ukip, je uspelo s pomočjo delavskih glasov Veliko Britanijo na referendumu popeljati iz EU.
A ko je po letu 2001 Blairova vlada na široko odprla vrata za priseljevanje iz drugih držav EU, je podpora iz delavskih vrst padla. Veliko delavskih volivcev je namreč nasprotovalo priseljevanju – tako zaradi strahu pred izgubo nacionalne identitete kot zaradi strahu pred izgubo delovnega mesta.
Delavski volivci trdna volilna baza stranke Ukip
Del delavskih volivcev se je tako preselil med nevolivce, del je najprej volil skrajno desno Britansko nacionalno stranko (BNP), pozneje pa našel novo volilno domovino v Stranki za neodvisnost Združenega kraljestva (Ukip), ki se je borila za izstop Velike Britanije iz EU.
Lanska zmaga zagovornikov izstopa iz EU na čelu s stranko Ukip je bila tako v veliki meri upor britanskih delavskih volivcev.
Če Theresa May izgubi delavske volivce, ki jih nagovarja s strogo politiko priseljevanja, se bodo konservativci poslovili z oblasti.
Če hočejo laburisti zmagati, morajo dobiti vsaj del protipriseljenskih delavskih volivcev
Junija letos bi na predčasnih volitvah laburisti presenetljivo skoraj premagali konservativce Therese May. A kot meni Goodwin, bi za zmago na prihodnjih volitvah morali spet dobiti podporo vsaj dela delavskih volivcev, ki nasprotujejo pretiranemu priseljevanju.
Navdušenje delavskih volivcev za protipriseljenske stranke in politike je opazno v številnih državah: delavski volivci v naši severni sosedi Avstriji so tako postali trdna volilna baza svobodnjakov, ki se že nekaj časa razglašajo za socialno-domovinsko stranko.
Donald Trump se je pred volitvami za predsednika ZDA zavedal, da brez delavskih volivcev ne bo mogel premagati Hillary Clinton. Nagovarjal jih je z obljubo o gradnji zidu z Mehiko in prepovedjo priseljevanja muslimanov.
Delavski volivci so Trumpa pripeljali v Belo hišo
Čez lužo so delavski volivci v nekdaj tradicionalnih demokratskih zveznih državah pomagali Donaldu Trumpu v Belo hišo.
Taktiko nabiranja volilnih glasov z grajo politike odprtih mej, ki jo je zagovarjala zlasti poražena demokratska kandidatka Hillary Clinton, je sicer v času demokratskih primarnih volitev uporabljal tudi demokratični socialist Bernie Sanders.
Bernie Sanders
Bernie Sanders je julija 2015 dejal, da odprte meje ogrožajo ameriška delovna mesta in da Wall Street zagovarja reformo zakonodaje o priseljevanju zato, da bi lahko v ZDA pripeljali poceni delovno silo.
"To je predlog bratov Koch (republikanska milijarderja Charles in David Koch, ki denarno podpirata republikansko stranko, op. p.). Desničarji bi imeli v tej državi radi politiko odprtih vrat, da bi pripeljali različne ljudi, ki bi delali za dva ali tri dolarje na uro. To bi bilo čudovito zanje, jaz pa v to ne verjamem," je še dejal Sanders.
3