Ponedeljek, 25. 9. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Zakaj je to lahko začetek konca Merklove
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,15
13
Zgodovinski polom SPD, klavrna zmaga CDU/CSU Angele Merkel, velik uspeh AfD in FDP ter negotova nemška politična prihodnost. To je izkupiček nedeljskih nemških parlamentarnih volitev.
Krščanska unija CDU/CSU nemške kanclerke Angele Merkel je zmagala s 33 odstotki, a ta zmaga je zelo klavrna. CDU/CSU je na nedeljskih volitvah dosegel drugi najslabši izid po drugi svetovni vojni.
- Angela Merkel bo še naprej kraljevala Nemčiji
- Je to mož, ki ima v rokah prihodnost Evrope?
- Je nova največja mora Angele Merkel?
- Fotozgodba: Vzpon Angele Merkel
CDU/CSU slabše samo leta 1949
Slabši izid je CDU/CSU dosegla samo davnega leta 1949, na prvih povojnih volitvah, ko je pod vodstvom Konrada Adenauerja zmagala s 31 odstotki.
A takrat je bila večstrankarska demokracija v Zahodni Nemčiji še v povojih, strankarski prostor pa razdrobljen in še premalo profiliran. CDU/CSU je pozneje, ko se je nemška demokracija utrdila, v svojih zlatih časih dosegala celo okoli polovico glasov.
Angela Merkel, obkrožena z vodilnimi člani CDU, po volitvah na zunaj slavi. A prave težave zanjo šele prihajajo. Po volitvah bodo namreč njeni nasprotniki znotraj stranke glasnejši. Ti kritiki v Merklovi vidijo glavnega krivca, da je stranka na desni z AfD dobila resnega tekmeca.
Ti nezadovoljni člani CDU bodo verjetno začelo resno iskanje njenega naslednika ali naslednice, ki bo stranko popeljal na naslednje redne ali predčasne volitve.
Merklova se je vedno gibala okoli 35 odstotkov
Merklova nikoli ni dosegala teh odstotkov: leta 2005 je dobila CDU/CSU pod njenim vodstvom 35,2 odstotka, leta 2009 pa 33,8 odstotka.
Šele leta 2013 je, ko se je uspela Nemcem prikazati kot kanclerka, ki je rešila njihove denarnice pred prezadolženimi Grki, je dosegla malce boljši izid z 41,5 odstotka.
Gospodarstvo v odlični kondiciji, a veliko volivcev ji še ni oprostilo septembra 2015
Zdaj je torej Merklova spet pri svojih – lahko bi rekli - običajnih odstotkih. In to kljub temu, da nemški gospodarski stroj teče skorajda brez napak.
Po demografskih raziskavah so za CDU/CSU letos najbolj glasovale ženske, starejše od 60 let.
Glavni razlog za hud padec podpore na letošnjih volitvah v primerjavi z letom 2013, še zlasti, ker je na drugi strani AfD dosegla 12,6 odstotka in tretje mesto, je seveda jasen: odločitev iz septembra 2015, da odpre nemška vrata za sto tisoče beguncev in migrantov.
Bavarski ministrski predsednik in vodja CSU Horst Seehofer je na Bavarskem pričakoval okoli 45 odstotkov glasov. Ni mu uspelo, njegov izplen je bil 38 odstotkov, kar pa je še vedno boljše od CDU.
Bavarci zaslužni, da izid za Unijo ni še slabši
Izkupiček CDU/CSU bi verjetno bil še slabši, če ne bi Bavarskem sestrska CSU Horsta Seehoferja, ki ni bil nikoli navdušen nad Merklovo politiko odprtih vrat, dobila okoli 38 odstotkov glasov.
Zgodovinski polom SPD
Še slabše od krščanske Unije se je na letošnjih volitvah godilo SPD, saj so pod vodstvom dolgoletnega evrokrata Martina Schulza dosegli svoj najslabši izid po drugi svetovni vojni. Dobili so le 20,5 odstotka.
Kje so časi, ko so nemške socialdemokrate vodili karizmatični politiki, kot so bili Willy Brandt, Helmut Schmidt ali Gerhard Schröder? Letošnji kanclerski kandidat Martin Schulz je daleč od teh idealov.
Brez karizme in brez prepričljivega programa
Razlogov je več. Kot prvo, Schulz, podobno kot zadnji socialdemokratski kanclerski kandidati, nima voditeljske karizme. Škodilo jim je tudi, da so bili manjšinski partner v veliki koaliciji in se pred volitvami niso mogli predstaviti kot resnična alternativa Merklovi, s katero so štiri leta sobivali v skupni vladi.
Še zlasti, ker jim je Merklova vzela veter iz jader, ko je uresničevala njihov program: na primer večja minimalna plača in obvezne ženske kvote v nadzornih svetih velikih podjetij.
Velik uspeh AfD
Če sta SPD in CDU/CSU poraženki teh volitev, pa je na drugi strani veliki met uspel AfD. Stranka, ustanovljena leta 2013 kot protievrska stranka, je bila poleti 2015 zaradi notranjih razprtij že skoraj odpisana.
AfD je s svojim protimigrantskim programom postala tretja najmočnejša stranka v Nemčiji. Precej glasov je dobila zlasti na vzhodu države. V zvezni deželi Saška bo verjetno celo najmočnejša stranka. Na fotografiji: glavna kandidata stranke Alice Weidel in Alexander Gauland.
A jeseni 2015 je postala stranka glavni in najbolj glasen kritik politike odprtih mej in takrat je šla njihova pot samo navzgor in se v nedeljo končala s prebojem v parlament.
AfD ima tudi veliko nasprotnikov, ki stranko označujejo kot neonacistično oziroma kot skrajno desno. Po objavi izidov volitev so se pred sedežem AfD v Berlinu zbral nasprotniki stranke.
Karizmatični liberalec, ki je FDP pripeljal nazaj v bundestag
Če je kritika Merklove in njena politike odprtih vrat pripeljala AfD prvič v njihovi zgodovini v bundestag, pa je skoraj zgodovinski dosežek uspel tudi FDP.
Stranka, ki je leta 2013 prvič v zgodovini izpadla iz parlamenta in se jo nekateri politični analitiki že pokopavali, se je kot ptič feniks letos znova vrnila v bundestag z 10,7 odstotka. Največ zaslug ima za to njihov karizmatični vodja Christian Lindner.
Christian Lindner je skoraj sam pripeljal liberalno FDP nazaj v parlament.
Levica slabše od napovedi, Zeleni boljše
Slabše kot napovedano se je odrezala Levica (9,2 odstotka), ki je po nekaterih anketah bila celo na tretjem mestu z več kot deset odstotki. Bolje, kot so kazale najslabše napovedi, pa so se odrezali Zeleni (8,9 odstotka), ki so bili po nekaterih anketah že blizu izpada iz bundestaga.
Na letošnjih volitvah se tudi nadaljuje trend zatona obeh ljudskih strank, kot jim rečejo v Nemčiji, Unije in SPD. Nekoč sta Unija CDU/CSU in SPD po navadi skupaj dosegali od 70 do 80 odstotkov glasov, včasih celo več kot 80 odstotkov. Letos jima ni uspelo skupaj zbrati niti 60 odstotkov.
SPD noče v koalicijo
Precej negotovosti je tudi glede prihodnje koalicije, ki bo vodila Nemčijo. SPD je že napovedala, da ne bo znova šla v vlado z Merklovo, kar je logična poteza, če želijo zaustaviti svojo pot navzdol.
Poleg tega bi bila v primeru nove velike koalicije glavna opozicijska stranka tretjeuvrščena AfD, kar pa želijo vse druge stranke za vsako ceno preprečiti. Zdaj bo najmočnejša opozicijska stranka SPD.
Po objavi prvih izidov volitev so se predstavniki nemških strank na čelu z Merklovo zbrali v TV studiju. To je začetek pogovorov o novi koaliciji. Glede na to, da SPD noče v koalicijo z Merklovo ter da Unija in FDP nimata dovolj sedežev, je skoraj edina možnost koalicija CDU/CSU, FDP in Zelenih. Z AfD namreč noče nihče v koalicijo, precej nezaželena je tudi Levica.
Kako težavna bo jamajška koalicija?
Ker CDU/CSU in FDP skupaj nista dobila vsaj 355 sedežev, je skoraj edina rešitev tako imenovana jamajška koalicija, imenovana po črno-zeleni-rumeni zastavi karibskega otoka: torej koalicija med CDU/CSU (črni), FDP (rumeni) in Zelenimi.
Težava pa je, ker bo oblikovanje te koalicije zelo težek zalogaj, saj v omenjenih treh strankah številni člani nasprotujejo takšni dokaj raznorodni koaliciji. Poleg tega, tudi če oblikovanje te koalicije uspe, bo zaradi velikih razlik med strankami to zelo naporna in trhla koalicija.
13