Petek, 12. 5. 2017, 4.00
6 let, 7 mesecev
Je to nova največja mora Angele Merkel?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
4,88
Nemčijo še dobre štiri mesece loči od septembrskih parlamentarnih volitev. Največ možnosti za zmago imajo krščanski demokrati kanclerke Angele Merkel, preboj v bundestag se obeta tudi Alternativi za Nemčijo (AfD).
Nemške stranke pred jesenskim spopadom čaka v nedeljo še zadnja velika preizkušnja – deželne volitve v Severnem Porenju-Vestfaliji. To je najštevilčnejša zvezna dežela, saj ima kar okoli 18 milijonov prebivalcev. V deželi vlada rdeče-zelena koalicija, ki jo vodi socialdemokratka Hannelore Kraft.
- Zakaj Evropska ljudska stranka izgublja tla pod nogami
- Vse boleče skrivnosti Marine Le Pen
- To je ženska, ki se je Angela Merkel najbolj boji
Zmaga krščanskih demokratov v socialdemokratski trdnjavi?
A zadnje javnomnenjske ankete kažejo, da lahko v nedeljo v deželi ob Renu zmagajo tudi krščanski demokrati. Če se bo to zgodilo, bo to še en velik pospešek Merklovi k zmagi na zveznih volitvah 24. septembra.
Preboj v deželni parlament se obeta tudi AfD. Zadnje ankete so ji namerile med šest in osem odstotki. To je padec v primerjavi z meritvami pred meseci, ko je AfD imela med Porenci in Vestfalci več kot deset odstotkov podpore.
Angela Merkel
Angela Merkel, ki so je številni doma in v tujini zaradi negativnih posledic njenega spornega odprtja nemških meja za migrante in begunce septembra 2015 že odpisali, je na dobri poti, da jeseni zaradi dobrega gospodarskega stanja v državi še četrtič zmaga in postane kanclerka. A ta zmaga ne bo tako veličastna kot tista iz leta 2013. Evropa je tudi zaradi migrantske krize precej razklana, Velika Britanija odhaja iz EU in zdi se, da EU drži skupaj samo še strah številnih Evropejcev pred še slabšimi alternativami.
Lani decembra je AfD podpiralo več kot 15 odstotkov volivcev
Podoben trend padanja AfD kažejo tudi ankete, ki merijo razpoloženje volivcev na zvezni ravni. Po zadnji anketi agencije INSA/YouGov bi AfD, če bi bile volitve v bundestag to nedeljo, dobila deset odstotkov.
To je precej manj kot decembra lani, ko je stranka imela 15,5-odstotno podporo. Ne pozabimo: to je bilo nekaj dni po tem, ko je islamski skrajnež s tovornjakom kosil smrt na berlinskem božičnem sejmu.
Alexander Gauland in Alice Weidel bosta glavno orožje AfD na septembrskih volitvah. Gauland, ki je bil član CDU od leta 1973 do 2013, je bil septembra 2012 eden od štirih pobudnikov ustanovitve AfD, katere ustanovni kongres je bil nato v Berlinu februarja 2013.
Razlogi za padec podpore
Razlogov za padec podpore je več. Del zagona stranki, ki je ostra nasprotnica politiki odprtih vrat in multikulturni Nemčiji, so verjetno odnesli izidi sorodnih strank v Zahodni Evropi, ki se niso odrezale tako dobro, kot so številni pričakovali.
Geertu Wildersu tako marca letos ni uspelo zmagati na nizozemskih volitvah. Prav tako je bilo že nekaj mesecev znano, da Marine Le Pen v drugem krogu francoskih predsedniških volitev nima veliko možnosti za zmago.
CDU skuša pritegniti nazaj izgubljene volivce
AfD je verjetno nekaj volilnih odstotkov odščipnila tudi trša retorika stranke CDU glede nošenja burk in nikabov. Krščanski demokrati tudi vsake toliko časa – še zlasti pred volitvami - v javnost načrtno vržejo zahteve glede integracije muslimanskih priseljencev v nemško družbo in načenjajo temo o nemški vodilni kulturi (leitkultur).
Tudi posipanje Merklove s pepelom glede odprtja meja leta 2015 in zatrjevanja, da tega ne bi več storila, je nazaj k CDU pripeljala marsikaterega volivca, ki je dolgo volil krščanske demokrate, po septembru 2015 pa se je navdušil za AfD.
Frauke Petry, ki je sopredsednica AfD, se je odpovedala glavni strankini kandidaturi na volitvah za nemški zvezni parlament. A bo visoka noseča 41-letna Petryjeva, ki pričakuje že petega otroka, skušala priti v zvezni parlament kot kandidatka stranke na Saškem. Oče njenega petega otroka je njen drugi mož Marcus Pretzell, ki vodi AfD v zvezni deželi Severno Porenje-Vestfalija. Pred tem je bila Petryjeva poročena s pastorjem Svenom Petryjem, s katerim pa sta se razšla tudi zaradi političnih razlik.
Notranja nesoglasje v AfD
Stranki AfD, ki se v grobem deli na nacionalno-konservativno in gospodarsko-liberalno strujo, tudi škodijo notranja nesoglasja, ki so se pokazala na aprilskem kongresu stranke v Kölnu.
Delegati namreč niso podprli predloga sopredsednice stranke Frauke Petry, da bi se stranka pomaknila bolj proti sredini. Petryjeva, ki spada v nacionalno-konservativno krilo, a v njen bolj zmerni del, je zlasti v sporu s trdo nacionalno strujo, ki jo vodi Björn Höcke.
Frauke Petry ne bo glavna kandidatka za bundestag
Petryjeva se je po zavrnitvi njenega predloga odpovedala temu, da bi bila glavna kandidatka (nem. Spitzenkandidatin) na zveznih volitvah. Kongres je nato za glavna kandidata izvolil Weidlovo in Gaulanda. Zadnji je starosta nemške politike in je bil kar štiri desetletja član CDU. V AfD ga prištevajo k nacionalno-konservativnemu krilu.
45-letni Björn Höcke je sopredsednik AfD v Turingiji in vodilni predstavnik nacionalistične struje v stranki. Zaradi spornega govora januarja letos o holokavstu in nemški zgodovini je AfD proti njemu uvedla notranjo preiskavo, ki se lahko konča tudi z izključitvijo Höckeja iz stranke. Höcke je v zelo slabih odnosih s Petryjevo, kritična do njega je tudi Weidlova, ki pa hkrati zagotavlja, da bo s Höckejem sodelovala.
Mlada, poslovna ženska in za povrh istospolno usmerjena
Weidlova spada v gospodarsko-liberalno krilo. Je podjetnica, pred leti je bila v finančni nemški prestolnici Frankfurtu ob Majni zaposlena v Goldman Sachsu in Allianzu, šest let je delala tudi na Kitajskem.
Medijem je zlasti zanimiva tudi zato, ker je istospolno usmerjena in živi skupaj s svojo partnerico in dvema sinovoma ob Bodenskem jezeru. Sama je prepričana, da ni protislovja med njenim življenjskim slogom in članstvom v stranki, ki v programu med drugim zagovarja tradicionalno družino ter zavrača tako imenovano teorijo spola in aktivizem "glasne spolne manjšine".
"Nacistična lajdra"
Weidlova se je nekaj dni po izvolitvi za glavno kandidatko znašla v središču medijske pozornosti tudi zaradi nastopa nemškega komika Christiana Ehringa na severnonemški regionalni javni televiziji NDR.
Ker je Weidlova na kongresu v Kölnu dejala, da politična korektnost spada na smetišče zgodovine, se je Ehring posmehoval: "Tako je. Dovolj je s politično korektnostjo, bodimo vsi nekorektni. Tukaj ima nacistična lajdra prav."
Poleg Petryjeve stranko AfD vodi še 55-letni profesor ekonomije Jörg Meuthen. Velja za predstavnika gospodarsko-liberalnega krila stranke. Meuthen, ki je prvi mož AfD v bogati in gospodarsko močno zvezni deželi Baden-Württemberg, je glede gospodarskih vprašanj liberalno usmerjen, a tudi konservativen glede drugih družbenih vprašanj. Petryjeva in Meuthen stranko vodita od julija 2015.
AfD proti obveznemu RTV-prispevku
NDR se je postavila v bran Ehringu in zagovarja stališče, da ni šlo za osebno žalitev Weidlove, stranka AfD, ki med drugim zagovarja odpravo obveznega RTV-prispevka za nemške javne radiotelevizije, pa napoveduje tožbo.
