SiolNET. Novice Svet
2,83

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Je Slovenija bogata ali revna država?

2,83

termometer

park, park Tivoli, Ljubljana
Foto: Ana Kovač

Evropske države lahko glede na bogastvo razdelimo na več skupin. Poglejmo, kako so razdeljene države na stari celini od najbogatejših do najrevnejših.

Poglejmo, v kakšne skupine se uvrstijo države, če jih razdelimo na osem skupin glede na podatke Združenih narodov o bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca leta 2015.



Skorajda pravljično bogate države

To sta državi z več kot 100 tisoč evrov na prebivalca

  • Liechtenstein (157.628 evrov)
  • Monako (154.260 evrov)

V to skupino, ki sem jo poimenoval skorajda pravljično bogate države, spadata dve žepni državi, kneževini, ki sta nastali že v srednjem veku in sta znani tudi kot davčna paradiža. V to skupino, ki sem jo poimenoval skorajda pravljično bogate države, spadata dve žepni državi, kneževini, ki sta nastali že v srednjem veku in sta znani tudi kot davčna paradiža. Foto: Getty Images

Superbogate države

To so države od 50 tisoč do 100 tisoč evrov na prebivalca

  • Luksemburg (93.150 evrov)
  • Švica (75.173 evrov)
  • Norveška (68.993 evrov)
  • Irska (56.278 evrov)

Tudi superbogate države ne spadajo med največje države (vse imajo manj kot deset milijonov prebivalcev), a so kljub temu večje od obeh najbogatejših držav. Švica, ta alpska bančno-industrijska velesila, je bila ena od najbogatejših držav že v 19. stoletju, Norveško je proti vrhu lestvice pognalo odkritje nafte in zemeljskega plina v Severnem morju, keltski tiger Irska in zlasti Luksemburg sta obogatela z ugodno in vabljivo davčno zakonodajo. Tudi superbogate države ne spadajo med največje države (vse imajo manj kot deset milijonov prebivalcev), a so kljub temu večje od obeh najbogatejših držav. Švica, ta alpska bančno-industrijska velesila, je bila ena od najbogatejših držav že v 19. stoletju, Norveško je proti vrhu lestvice pognalo odkritje nafte in zemeljskega plina v Severnem morju, keltski tiger Irska in zlasti Luksemburg sta obogatela z ugodno in vabljivo davčno zakonodajo. Foto: Reuters

Zelo bogate države

To so države od 40 tisoč do 50 tisoč evrov na prebivalca 

  • Danska (49.429 evrov)
  • Islandija (47.370 evrov)
  • Švedska (47.139 evrov)
  • San Marino (45.793 evrov)
  • Nizozemska (41.229 evrov)
  • Velika Britanija (41.071 evrov)
  • Avstrija (41.030 evrov)

Med zelo bogate države spadajo kar tri skandinavske države, ki imajo že dolgo sloves bogatih držav blaginj. V severni del Evrope spadata tudi nekdanja pomorska in kolonialna velesila Nizozemska in Velika Britanija, domovina industrijske revolucije in z Londonom eno od svetovnih finančnih središč. V skupini je še naša severna soseda Avstrija in San Marino, žepna državica sredi Italije. Med zelo bogate države spadajo kar tri skandinavske države, ki imajo že dolgo sloves bogatih držav blaginj. V severni del Evrope spadata tudi nekdanja pomorska in kolonialna velesila Nizozemska in Velika Britanija, domovina industrijske revolucije in z Londonom eno od svetovnih finančnih središč. V skupini je še naša severna soseda Avstrija in San Marino, žepna državica sredi Italije. Foto: Getty Images

Zmerno bogate države

To so države od 30 tisoč do 40 tisoč evrov na prebivalca

  • Finska (39.198 evrov)
  • Nemčija (38.768 evrov)
  • Belgija (37.459 evrov)
  • Andora (37.103 evrov)
  • Francija (33.763 evrov)

V skupini zmerno bogatih držav je tudi najmočnejše gospodarstvo na stari celini - Nemčija. Če bi šteli samo bogatejše zahodne zvezne dežele, bi se uvrstila med zelo bogate države. Poleg Nemčije so v skupini še sosedi Belgija in Francija, skandinavska Finska in pirenejska žepna država Andora. V skupini zmerno bogatih držav je tudi najmočnejše gospodarstvo na stari celini - Nemčija. Če bi šteli samo bogatejše zahodne zvezne dežele, bi se uvrstila med zelo bogate države. Poleg Nemčije so v skupini še sosedi Belgija in Francija, skandinavska Finska in pirenejska žepna država Andora. Foto: Reuters

Zgornja sredina

To so države od 20 tisoč do 30 tisoč evrov na prebivalca

  • Italija (28.330 evrov)
  • Španija (24.054 evrov)
  • Malta (21.651 evrov)
  • Ciper (20.406 evrov)

V zgornji del evropske sredine so se uvrstile štiri zahodnosredozemske države. V času pred odkritjem Amerike so bile sredozemske dežele oziroma države bogatejše od hladnega in revnejšega severa stare celine, zdaj pa ne spadajo v sam vrh. Je pa Italija, ki zadnje čase (odkar je prevzela evro) nazaduje, pred leti spadala stopničko više, med zmerno bogate države. V zgornji del evropske sredine so se uvrstile štiri zahodnosredozemske države. V času pred odkritjem Amerike so bile sredozemske dežele oziroma države bogatejše od hladnega in revnejšega severa stare celine, zdaj pa ne spadajo v sam vrh. Je pa Italija, ki zadnje čase (odkar je prevzela evro) nazaduje, pred leti spadala stopničko više, med zmerno bogate države. Foto: Reuters

Spodnja sredina

To so države od deset do 20 tisoč evrov na prebivalca

  • Slovenija (19.242 evrov)
  • Portugalska (17.892 evrov)
  • Grčija (16.543 evrov)
  • Češka (16.333 evrov)
  • Estonija (15.914 evrov)
  • Slovaška (14.956 evrov)
  • Litva (13.377 evrov)
  • Latvija (12.745 evrov)
  • Poljska (11.490 evrov)
  • Madžarska (11.486 evrov)
  • Hrvaška (10.675 evrov)

V spodnji del sredine so se uvrstile najbolj razvite države nekdanjega komunističnega sveta z najbogatejšo Slovenijo na vrhu. Izjemi v skupini sta Portugalska, ki že dolgo velja za najrevnejšo zahodnoevropsko državo, in Grčija. Ta država je bila včasih - s pomočjo tujih posojil in evropskih sredstev - bogatejša, zdaj pa je precej zdrsela navzdol. A še vedno ostaja najbogatejša država v Jugovzhodni Evropi. V spodnji del sredine so se uvrstile najbolj razvite države nekdanjega komunističnega sveta z najbogatejšo Slovenijo na vrhu. Izjemi v skupini sta Portugalska, ki že dolgo velja za najrevnejšo zahodnoevropsko državo, in Grčija. Ta država je bila včasih - s pomočjo tujih posojil in evropskih sredstev - bogatejša, zdaj pa je precej zdrsela navzdol. A še vedno ostaja najbogatejša država v Jugovzhodni Evropi. Foto: STA

Revne države

To so države od pet do deset tisoč evrov na prebivalca

  • Rusija (8.596 evrov)
  • Romunija (8.483 evrov)
  • Bolgarija (6.368 evrov)
  • Črna gora (5.974 evrov)
  • Belorusija (5.348 evrov)

Vse države v skupini revnih držav so nekdanje komunistične države. Vse tudi ležijo v Vzhodni Evropi ali Jugovzhodni Evropi. Vse države v skupini revnih držav so nekdanje komunistične države. Vse tudi ležijo v Vzhodni Evropi ali Jugovzhodni Evropi. Foto: Reuters

Zelo revne države

To so države z manj kot pet tisoč evrov na prebivalca

  • Srbija (4.872 evrov)
  • Makedonija (4.497 evrov)
  • Bosna in Hercegovina (3.966 evrov)
  • Albanija (3.705 evrov)
  • Kosovo (3.408 evrov)
  • Ukrajina (1.880 evrov)
  • Moldavija (1.480 evrov)

V skupino zelo revnih evropskih držav so se tako kot v skupino revnih uvrstile države, ki ležijo v Vzhodni Evropi (Moldavija in Ukrajina) ali v  Jugovzhodni Evropi oziroma še bolj natančneje, na Balkanu. V skupino zelo revnih evropskih držav so se tako kot v skupino revnih uvrstile države, ki ležijo v Vzhodni Evropi (Moldavija in Ukrajina) ali v Jugovzhodni Evropi oziroma še bolj natančneje, na Balkanu. Foto: Reuters

Zgodovina

Evropa je bila vedno razdeljena na bogati in revni del. V zgodnjem novem veku, tja do 16. stoletja, je bila najbogatejši del stare celine Severna Italija skupaj s Toskano. 

Pozneje je bila dolgo časa najbogatejša evropska dežela Nizozemska, v 19. stoletju je ta čast pripadla industrijski velesili Veliki Britaniji. Bogastvo se je torej iz Sredozemlja po odkritju Amerike prevesilo na severne obale Atlantskega oceana.

Od 19. stoletja naprej je bilo bogastvo odvisno od uvajanja industrializacije. Belgijski politik Emile Vandervelde je tako leta 1928 Evropo razdelil po namišljeni črti Kaunas-Krakov-Firenze-Bilbao. Severozahodno od te črte so razvite dežele (tudi takratna Slovenija), kjer prevladuje parna vleka, jugovzhodno od te črte pa so nerazvite dežele, kjer prevladuje konjska vleka.

Pozneje je Evropo razdelila nova črta, Churchillova železna zavesa od Sczeczina do Trsta, ki je ločevala komunistični Vzhod od kapitalističnega Zahoda. Medtem ko je Zahod gospodarsko napredoval, je Vzhod sčasoma zaostajal.

Bogatejše evropske države tako zdaj zaradi zgodovinskih razlogov večinoma ležijo na severozahodu stare celine, revnejše pa na vzhodu in jugovzhodu.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

delitve: 6
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin