Ponedeljek, 6. 6. 2022, 18.37
2 leti, 5 mesecev
Je novoodkriti koronavirus med glodavci na Švedskem lahko nevaren ljudem?
Raziskovalci so med švedskimi rdečehrbtnimi voluharicami odkrili nov koronavirus, ki so ga po mestu odkritja poimenovali Grimsö. Za zdaj še ni znano, ali je virus kakorkoli nevaren ljudem, so pa ugotovitve dober opomnik, zakaj je treba spremljati viruse prostoživečih živali, predvsem tistih, ki živijo v naši neposredni bližini, piše Science Alert.
A New Coronavirus Has Been Found Spreading Among Rodents in Sweden https://t.co/zqAzDpxfWK
— ScienceAlert (@ScienceAlert) June 6, 2022
"Še vedno ne vemo, kakšne potencialne grožnje lahko virus Grimsö predstavlja za javno zdravje. A na podlagi naših opazovanj in prejšnjih koronavirusov, ki smo jih odkrili med voluharji, obstaja dober razlog za nadaljnje spremljanje koronavirusa med divjimi glodavci," je pojasnil virolog Åke Lundkvist z univerze v Uppsali na Švedskem.
Voluharji spadajo med najpogostejše glodavce v Evropi. Njihove poti se pogosto križajo z našo vrsto in so znani gostitelji virusa Puumala, ki pri ljudeh povzroča hemoragično mrzlico, imenovano nefropatija, še razlaga Lundkvist. Ko voluharice iščejo zatočišče pred neugodnimi vremenskimi razmerami, se pogosto zatečejo v zgradbe, to pa lahko poveča tveganje, da zbolimo za boleznijo, ki jo prenašajo v naša gospodinjstva.
Lundkvist in njegovi sodelavci so bolezni prostoživečih živali med voluharicami poskušali spremljati že pred izbruhom covid-19, da bi bolje predvideli, kdaj bi se lahko zgodil prenos virusa.
Spremljanje virusov pri prostoživečih živalih je nujno
Ko je še pojasnil Lundkvist, zaradi podnebnih sprememb in uničevanja življenjskega prostora teh živali obstaja velika verjetnost, da se bodo naše interakcije z voluharicami v prihodnosti še povečale. Med letoma 2015 in 2017 so raziskovalci v Uppsali pregledali 450 divjih voluharjev z območja Grimsö zahodno od Stockholma.
Pri testiranju na koronaviruse je ekipa odkrila nov betakoronavirus, ki kroži v 3,4 odstotka vzorca. Betakoronaviruse običajno najdemo med netopirji in glodavci, in ko preskočijo na ljudi, so odgovorni za prehlad in respiratorne viruse, kot je sars-cov-2.
"Da bi novi virus preskočil na ljudi, do zdaj še nismo potrdili, a če nas je covid-19 česa naučil, nas je tega, da potrebujemo povečan nadzor nad boleznimi prostoživečih živali, da bi preprečili nadaljnje izbruhe," še navajajo pri Science Alert.
V treh letih so raziskovalci na Švedskem odkrili več različic virusa Grimsö, ki krožijo med populacijami voluharja. Še več, drugi tesno sorodni koronavirusi so bili široko razširjeni med voluharji v drugih delih Evrope, kot so Francija, Nemčija in Poljska, kar kaže na to, da so ta bitja naravni rezervoarji bolezni.
Zelo spremenljiva narava virusa Grimsö je slab znak, še meni Lundkvist. To kaže na to, da se virus zlahka prilagodi novim gostiteljem in habitatom. "Glede na to, da so voluharji ena najpogostejših vrst glodavcev na Švedskem in v Evropi, naše ugotovitve kažejo, da bi virus Grimsö lahko zelo krožil v voluharjih," še navajajo v članku.
Medtem ko glodavci in netopirji že dolgo veljajo za prenašalce človeških bolezni, pa niso edini, na katere morajo biti strokovnjaki za nalezljive bolezni živali zelo pozorni. Tudi večji sesalci, kot so divji jeleni, so v tesnem stiku s človeško civilizacijo - na severovzhodu Združenih držav Amerike je bilo približno 40 odstotkov jelenov izpostavljenih virusu sars-cov-2.
5