Nedelja, 3. 11. 2024, 18.41
2 tedna, 3 dni
Je grozljive poplave v Španiji res povzročila narava?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,98
Grozljiva neurja, ki so prizadela Španijo, so se začela z debelo točo, sledile so obilne padavine. O tem smo že v torek prvi pri nas pisali na Siol.net, nato pa dnevno sledili dogajanju. Valencia se je spremenila v območje naravne nesreče z vsaj 200 žrtvami, a bo številka zagotovo še veliko večja. Grozljivi posnetki poplavljenih mest niso nikogar pustili ravnodušnega. Je narava res lahko tako kruta? Ali so bile, nasprotno, morda poplave umetno narejene, sprogramirane oziroma mafijski plan, kot razmišljajo nekateri komentatorji na družbenih omrežjih? Imajo te poplave sploh kakšno povezavo s podnebnimi spremembami? Lotili smo se preverjanja, kdo bi bil lahko krivec za nastanek tako silovitih poplav.
"Vse gre po planu, ovce pa nasedajo"
Na družbenih omrežjih so se razplamteli komentarji, ki razloge za špansko tragedijo vidijo v teorijah zarote. "Vse je sprogramirano,", "Odkar znajo na nenaraven način povzročiti dež, vedno pride do težav, mar ne?", "Vse je po planu, ljudje. Ovce pa le nasedajo,", "To ni naravna katastrofa. To je načrt mafije," so samo nekateri izmed njih.
Zakaj so v resnici nastale nevihte z nalivi in točo?
Nevihte, ki so doletele Španijo, se tam pojavljajo vsako jesen, a so po navadi manj intenzivne kot tokrat. Razlogi za nastanek neviht so fizikalne narave. A kdo je odgovoren, da so bile tokratne poplave tako uničujoče?
Jeseni se morje in kopno ohlajata, a se morje ohlaja počasneje kot kopno. Morje je torej jeseni še vedno precej toplo. Zaradi tega je segret tudi zrak nad morjem. Toplejši kot je zrak, več vodne pare sprejme vase. Ker je morje toplo, v zraku nad njim izpari veliko vodne pare – rečemo, da je zrak vlažen.
Za jesenski čas je na severni polobli značilno, da se od arktičnega območja proti jugu spušča mrzel zrak. Ko pride do Jadranskega morja, se sreča s toplim, vlažnim zrakom nad morjem.
Ko se topel (rdeča) in hladen zrak (modra barva) srečata, se topel zrak zaradi manjše gostote začne dvigovati, hladen pa spuščati.
Ko se topel in hladen zrak srečata, se topel zrak zaradi manjše gostote začne dvigati, hladen pa spuščati. Večja kot je razlika v temperaturah obeh zračnih mas, hitreje se to zgodi.
Ko se topel zrak dviguje, se ohlaja in vodna para v njem zaradi tega začne spreminjati agregatno stanje – spreminjati se začne v vodne kaplje. Z vsako nastalo kapljo se sprosti še več toplote, ki še dodatno segreje okoliški zrak. Ta se tako še hitreje dviguje in proces se nadaljuje.
V takšnih okoliščinah nastajajo nalivi.
V torek, 29. oktobra 2024, je v kraju Toris v Valencii v samo 24 urah padlo neverjetnih 618 milimetrov padavin. To je približno letna količina padavin, značilna za ta kraj. Kaj je bilo tokrat drugače?
Tako so se premikale nevihte, ki so povzročile poplave:
Na vse skupaj vpliva že malo višja temperatura morja
Razlog za nastanek neviht je bila razlika v temperaturah toplega in hladnega zraka, ki sta trčila. Zrak iznad morja je bil zelo topel, ker je bilo morje pri Valencii nadpovprečno toplo. Imelo je kar 22,8 stopinje Celzija, kar je 1.6 stopinje Celzija več od povprečja zadnjih 18 let in hkrati tudi največ v tem obdobju (vir).
Z vsako dodatno stopinjo Celzija lahko zrak sprejme okoli 7 odstotkov več vodne pare. To pomeni, da je v toplejšem ozračju na voljo več vlage za kondenzacijo, kar vodi v obilnejše padavine.
Skupna količina padavin v Valenciji 29. oktobra 2024 v 24 urah.
Ko se topel zrak iznad morja sreča z mrzlim zrakom s polarnih območij, nastane močna temperaturna razlika. Toplo morje temperaturno razliko povečuje. Ta razlika ustvarja večjo nestabilnost v ozračju, kar pospeši dvigovanje toplega zraka in posledično kondenzacijo, ki povzroča intenzivne padavine in krepi nevihte.
Močnejša temperaturna razlika vpliva tudi na hitrejši razvoj neviht. Toplejši zrak hitreje in intenzivneje kroži, kar vodi v hitrejše in intenzivnejše sproščanje padavin na določenem območju. To pomeni, da se v kratkem času lahko sprosti večja količina padavin, kar povečuje tveganje za poplave.
Temperature so vedno višje
Temperature se višajo zaradi povečanja toplogrednih plinov, ki jih v ozračje sproščajo izgorevanje fosilnih goriv, industrija, kmetijstvo in krčenje gozdov. Ti plini ujamejo toploto blizu površja Zemlje, kar povzroča učinek tople grede in globalno segrevanje.
V Valenciji po katastrofalnih poplavah še vedno iščejo morebitne preživele, število smrtnih žrtev pa je naraslo že na 213.
Zaradi višjih povprečnih temperatur zrak sprejme več vlage. Več vlage pomeni večjo verjetnost za ekstremne vremenske pojave. Če topel vlažen zrak trči ob hladnega, lahko pride do močnih padavin. To lahko privede do poplav. Če vlaga v toplem zraku ne trči ob hladne zračne mase ali če prevladujejo pogoji, ki preprečujejo sproščanje padavin, lahko vlaga ostane v ozračju. To pomeni, da na nekaterih območjih padavin ni ali so zelo redke, kar lahko privede do suše.
Na ta način višje temperature povečujejo verjetnost tako močnih nalivov in poplav kot tudi dolgotrajnih sušnih obdobij, odvisno od razporeditve vremenskih sistemov.
Je za katastrofo v Španiji torej krivo globalno segrevanje?
Naravne nesreče so nastajale tudi pred industrializacijo, ko podnebnih sprememb, kot jih poznamo danes, še ni bilo.
Dejstvo pa je, da podnebne spremembe zaradi človeških vplivov povečujejo intenzivnost in pogostost ekstremnih vremenskih dogodkov. Višje temperature ozračja in morij prispevajo k večji vsebnosti vlage v zraku, kar ustvarja pogoje za obilne padavine in močnejše nevihte.
Čeprav globalno segrevanje ni edini vzrok za poplave, se večina znanstvenikov strinja, da je zelo verjetno doprineslo k močnejši naravi tega dogodka in mu dodalo "piko na i".
Bodo zaradi podnebnih sprememb ekstremni pojavi res vse pogostejši?
Na to vprašanje nam je odgovorila hidrologinja Vesna Vidmar z agencije za okolje.
Pripravljeni so bili različni podnebni scenariji, ki imajo pomembno vlogo pri pripravi ocene tvegaj, pojasnjuje. Prihodnji trendi kažejo, da se bodo v prihodnosti povečale možnosti za ekstremne dogodke (suše in poplave).
Do leta 2100 bi se lahko ob scenariju visokih emisij (RCP 8.5) verjetnost za poplave z visoko škodo znatno povečala. Po ocenah bi se v Evropi škoda zaradi poplav do konca stoletja povečala za sedem- do desetkrat, če ne bodo sprejeti dodatni zaščitni ukrepi. Pri bolj optimističnih scenarijih emisij (RCP 4.5) bi bil porast manjši, vendar še vedno občuten, razloži hidrologinja.
Kako zmanjšati tveganja za poplave?
Ohranjanje gozdov, mokrišč in poplavnih območij je izjemno pomembno, saj ta območja delujejo kot naravni rezervoarji, ki vpijajo odvečno vodo in zmanjšujejo hitrost vodnih tokov, kar pripomore k zmanjšanju poplavnega vala, pojasnjuje hidrologinja.
Prav tako ohranjanje naravnih rečnih območij pomaga razbremeniti rečne sisteme med poplavami in zmanjšuje erozijo.
Naravni ukrepi, kot so pogozdovanje, vzdrževanje zelenih površin in obnova mokrišč, zmanjšujejo verjetnost hudih posledic poplav in so pomemben del strategij za prilagajanje na podnebne spremembe, saj omogočajo, da voda na teh območjih zadrži več časa.
