SiolNET. Novice Svet
1

termometer

  • Messenger
  • Messenger

Jacenjuk nov ukrajinski premier, na jugu države vse bolj napeto (video)

1

termometer

Ukrajinski protestniki so predlagali Arsenija Jacenjuka za novega začasnega premiera, ki naj bi državo popeljal iz najhujše krize in jo vodil do predčasnih predsedniških volitev.

Medtem ko je stanje v Kijevu stabilno, pa je na pretežno ruskem Krimu vse bolj napeto, saj proruski protestniki pozivajo k priključitvi k Rusiji Na seznamu ministrov ni ne Timošenkove ne Klička Jacenjuka je za začasnega premiera izbral t.i. Majdanski svet, predstavništvo različnih skupin protestnikov, ki so dosegli padec predsednika Viktorja Janukoviča. 39-letni Jacenjuk je eden glavnih voditeljev upora proti Janukoviču. Je predsedujoči stranke Domovina nekdanje premierke Julije Timošenko. V vladi pod njenim vodstvom je bil tudi zunanji minister.

Na seznamu ministrov pa ni ne Timošenkove ne Vitalija Klička, ki je bil sicer v prvih vrstah opozicijskih voditeljev med protesti.

Jacenjuk naj bi vlado vodil do predsedniških volitev, ki naj bi jih po načrtih protestnikov izvedli že maja, predvsem pa naj bi poskušal umiriti razmere v državi. V prvem odzivu za britanski BBC je dejal, da bo Ukrajina "ostala enotna", čeprav je "na robu katastrofe".

Na polotoku Krim postaja namreč vse bolj napeto Na polotoku Krim, kjer živijo pretežno Rusi, postaja namreč vse bolj napeto in proruski protestniki že pozivajo k priključitvi k Rusiji. Blizu poslopja regionalnega parlamenta v Simferopolu, administrativnem središču Krima, so danes izbruhnili tudi spopadi med proruskimi protestniki in pripadniki muslimanske etnične skupine krimskih Tatarjev, ki podpirajo novo vodstvo v Kijevu. Protestnikom je uspelo tudi vdreti v poslopje parlamenta.

V največjem krimskem mestu, Sevastopolu, pa že nekaj dni potekajo množični proruski protesti. Množica je celo odstavila mestne oblasti in imenovala ruskega župana, Alekseja Čalija. Po navedbah protestnikov, ki so te dni vztrajali pred mestno hišo, so njihove sanje ponovna priključitev k Rusiji. To naj bi bila usoda vsaj njihovega mesta, če že ne celotnega Krima.

Moskva ni nakazala, da bi želela Sevastopol ali Krim znova sprejeti pod svoje okrilje Moskva doslej z izjavami ni nakazala, da bi želela Sevastopol ali Krim znova sprejeti pod svoje okrilje, se je pa odzvala na dogajanje na Krimu in okrepila varnostne ukrepe svoje črnomorske flote, ki je nameščena v tamkajšnji pomorski bazi. "Pozorno spremljamo, kaj se dogaja na Krimu in v bližini črnomorske flote. Sprejemamo ukrepe za zagotovitev varnostni na tem območju," je povedal ruski obrambni minister Sergej Šojgu.

Poleg tega je ruski predsednik Vladimir Putin zaukazal preverjanje vojaške pripravljenosti ruskih enot na zahodu in v osrednjem delu države na krizne situacije in na vojaško ogroženost. Šojgu je dodal, da bo preverjanje potekalo vse do 3. marca. A minister tega ukrepa ni povezal z nemiri v Ukrajini, ki meji na ruska zahodna vojaška območja.

Obrambni ministri Nata še naprej za ukrajinsko suverenost in neodvisnost Medtem so obrambni ministri Nata v Bruslju zatrdili, da nameravajo še naprej podpirati ukrajinsko suverenost in neodvisnost, ozemeljsko celovitost, demokratični razvoj ter nedotakljivost meja. O vzpostavitvi stika z Rusijo pa tokrat niso govorili, je povedal obrambni minister Roman Jakič.

Glede ruskih vojaških ukrepov pa je Jakič dejal, da ima vsaka država legitimno pravico izvajati vojaške vaje. "Kako se to interpretira v tem kontekstu, je stvar same interpretacije," je dejal in dodal, bi moral eden naslednjih korakov biti tudi dialog "na točki Nato-Rusija", da vidijo, ali lahko skozi ta dialog pripomorejo k dokončni umiritvi razmer v Ukrajini.

V izjavi so ministri Nata sicer zapisali, da bo zavezništvo še naprej zelo podrobno spremljalo razvoj dogodkov v tej državi, v četrtek pa je predvideno srečanje z ukrajinsko delegacijo, ki jo vodi prvi namestnik obrambnega ministra Oleksander Olejnik.

Poleg politične situacije pa je krizno tudi finančno stanje Ukrajine, s katerim se je ukvarjal Evropski parlament. EU mora odločno podpreti Ukrajince pri politični in gospodarski rehabilitaciji države, predvsem s takojšnjo finančno pomočjo in pripravo donatorske konference skupaj z mednarodnimi partnerji ter z vizumskimi olajšavami, so izpostavili evropski poslanci.

Izpostavili tudi potrebo po pripravi demokratičnih volitev Poslanci so izpostavili tudi potrebo po pripravi demokratičnih volitev, reformi pravosodja in boju proti korupciji ter pomen ohranitve ozemeljske celovitosti države.

V znamenju Ukrajine je potekala tudi seja odbora državnega zbora za zunanjo politiko, na kateri so ocenili, da bi Slovenija lahko sprejela določeno število oseb, ki so bile ranjene v nedavnih spopadih med protivladnimi protestniki in varnostnimi silami v Ukrajini. Na seji so izpostavili tudi potrebo po večji vlogi Slovenije kot zaveznice Rusije v EU in Natu pri vzpostavitvi dialoga z Rusijo pri reševanju razmer v Ukrajini.

Erjavec izpostavil dejstvo, da je država razklana glede približevanja EU Na dogajanje na proruskem vzhodu Ukrajine je zunanji minister Karl Erjavec izpostavil dejstvo, da je država razklana glede približevanja EU in da obstaja resna nevarnost, da pride do razpada Ukrajine. "Stališče Slovenije je gotovo, da je treba ohraniti celovitost države, to je tudi stališče EU," je poudaril.

Ukrajina razpustila smrtonosno specialno enoto policije Ukrajinski notranji minister Arsen Avakov je razpustil posebno protiizgredniško enoto policije, imenovano berkut, ki so jo protestniki okrivili za večino smrtnih žrtev v nasilju pretekli teden.

V spopadih med policijo in protestniki je bilo ubitih več deset ljudi. "Berkute ni več," je na svojem profilu na Facebooku zapisal Avakov. Kot je pojasnil, je podpisal odlok o razpustitvi posebne enote policije, ki nosi torkov datum.

Pretekli teden ubitih najmanj 82 ljudi Enota je za številne protestnike postala sinonim za policijsko nasilje v zadnjih tednih protestov, na katerih so tisoči zahtevali odhod Janukoviča. Pretekli teden je bilo v spopadih med policisti in protestniki ubitih najmanj 82 ljudi, več sto je bilo ranjenih.

Nasilju je pretekli petek sledil dogovor med Janukovičem in opozicijo, nato pa je parlament v soboto odstavil predsednika in odredil izpustitev Timošenkove. Medtem se v Ukrajini nadaljuje iskanje odstavljenega Janukoviča. Po navedbah ukrajinskega tožilstva naj bi se Janukovič, ki ga iščejo zaradi zločinov nad protestniki, še vedno nahajal na ozemlju Ukrajine. Dodali so še, da je bila za Janukovičem razpisana še mednarodna tiralica.

Komentarji

Pridružite se razpravi!
Za komentar se prijavite tukaj. Strinjam se s pogoji uporabe.

Delite na:
Delite na: Facebook Twitter Viber Pinterest Messenger E-mail Linkedin