Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
19. 6. 2024,
9.10

Osveženo pred

3 tedne, 5 dni

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,56

Natisni članek

Hezbolah Libanon Izrael

Sreda, 19. 6. 2024, 9.10

3 tedne, 5 dni

Vodja Hezbolaha: Naše rakete ne bodo prizanesle nobenemu kraju #video

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 2,56

V primeru vojne ne bo prizaneseno nobenemu kraju v Izraelu, je danes opozoril vodja libanonskega oboroženega gibanja Hezbolah Hasan Nasrala ter Ciper posvaril pred odpiranjem letališč in baz za izraelske sile v primeru izbruha vojne. Libanonskemu gibanju je sicer pred tem s totalno vojno grozil izraelski zunanji minister Izrael Kac.

"Smo zelo blizu trenutka, ko se bomo odločili spremeniti pravila igre proti Hezbolahu in Libanonu. V totalni vojni bo Hezbolah uničen, Libanon pa bo močno prizadet," je v torek dejal Kac.

Njegovim izjavam je sledilo sporočilo vojske, da so na sestanku o razmerah na severu države poveljniki potrdili in odobrili načrte za ofenzivo v Libanonu. Hkrati so se v vojski zavezali nadaljnji krepitvi pripravljenosti sil na severu, ki je redno tarča čezmejnega obstreljevanja.

Razmere na obmejnem območju so se dodatno zaostrile prejšnji teden, ko je bil v izraelskem napadu na jugu Libanona ubit poveljnik Hezbolaha Sami Abdalah. Izraelske sile so danes potrdile, da so z letali znova napadle Libanon.

Od oktobra lani sta možnost invazije na Libanon že omenjala izraelski premier Benjamin Netanjahu in obrambni minister Joav Galant.

Hezbolah je bil kot stranka in oboroženo gibanje ustanovljen s pomočjo Irana leta 1985 v odgovor na izraelsko okupacijo južnega Libanona, ki je trajala do leta 2000. Šest let pozneje je izraelska vojska v odgovor na napade Hezbolaha znova izvedla invazijo na tem območju. V 34-dnevni vojni je bilo takrat ubitih več kot tisoč ljudi.

ZN zaskrbljeni glede izraelskega spoštovanja vojnih zakonov v Gazi

Izrael med vojno v Gazi ni ustrezno zaščitil civilistov pri uporabi natančno vodenih bomb, je danes opozoril urad ZN za človekove pravice. Pri tem je izrazil zaskrbljenost glede spoštovanja vojnih zakonov spričo večkratne uporabe izraelskih bomb na gosto poseljenem območju Gaze. Izrael je poročilo zavrnil kot pristransko.

Urad ZN za človekove pravice je v danes predstavljenem poročilu opozoril, da uporaba vodenih bomb s strani izraelske vojske na gosto poseljenem območju palestinske enklave kaže na ponavljajoče se kršitve vojnih zakonov.

V poročilu so izpostavili šest izraelskih napadov na območju Gaze med 9. oktobrom in 2. decembrom lani, v katerih je bilo ubitih najmanj 218 ljudi. V njih naj bi Izrael uporabil bombe tipa GBU-31, GBU-32 in GBU-39, ki lahko prebijejo beton in uničijo več nadstropij stavbe.

Uporabili so jih za napade na stanovanjske objekte, šolo, begunsko taborišče in tržnico, "kar je povzročilo veliko smrtnih žrtev med civilisti in obsežno uničenje civilnih objektov, kar vzbuja resne pomisleke glede vojnih zakonov, načel razlikovanja, sorazmernosti in previdnosti", poročilo povzema francoska tiskovna agencija AFP.

"Zahteva, da se sredstva in metode vojskovanja izberejo tako, da se izognejo civilni škodi ali jo vsaj ohranijo čim nižjo, je bila med izraelskim bombardiranjem očitno sistematično kršena," je dejal visoki komisar ZN za človekove pravice Volker Türk, ki je v Ženevi danes predstavil poročilo z naslovom Neselektivni in nesorazmerni napadi med konfliktom v Gazi".

Poročilo je bilo kritično tudi do oboroženih palestinskih skupin, ki Izrael obstreljujejo z raketami, s čimer ogrožajo civiliste.

Izrael je urad ZN za človekove pravice, kot je to v preteklosti že večkrat storil, obtožil protiizraelskega stališča. Izraelsko veleposlaništvo v Ženevi je v izjavi navedlo, da se Izrael bori proti palestinskemu islamističnemu gibanju Hamas in drugim oboroženim skupinam, ne pa proti civilnemu prebivalstvu. Hamas pa se namenoma skriva med civilisti, da bi povzročil čim večjo škodo, je povzela nemška tiskovna agencija dpa.

Hamasov napad na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani, v katerem je bilo ubitih skoraj 1.200 ljudi, večinoma civilistov, je sprožil krvavo vojno v Gazi. Hamas je pri tem zajel tudi 251 talcev, od katerih jih 116 ostaja v Gazi, čeprav izraelska vojska trdi, da jih je 41 mrtvih.

V izraelski povračilni ofenzivi je bilo po podatkih palestinskega ministrstva za zdravje v Gazi doslej ubitih najmanj 37.396 ljudi, večinoma civilistov.

Vodja Hezbolaha: V primeru vojne v Izraelu ne bo prizaneseno nobenemu kraju

"Sovražnik dobro ve, da smo se pripravili na najhujše in da naše rakete ne bodo prizanesle nobenemu kraju," je v televizijskem nagovoru dejal Nasrala ter dodal, da lahko Izrael v primeru vojne pričakuje spopade na kopnem, morju in zraku, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Ciper je posvaril, naj v primeru vojne ne odpira svojih letališč in baz izraelskim silam. "Odprtje ciprskih letališč in oporišč izraelskemu sovražniku za napad na Libanon bi pomenilo, da je ciprska vlada del vojne," je opozoril.

Prav tako je poudaril, da je Hezbolah od 7. oktobra uporabil le del svojega orožja. "Odtlej smo pridobili novo orožje. Pred leti smo tudi govorili o 100 tisoč borcih Hezbolaha, danes smo to število močno presegli," je še dodal.

Območje ob libanonsko-izraelski meji je od 7. oktobra lani, ko je izbruhnila vojna na območju Gaze, stalno prizorišče obstreljevanja med Izraelom in Hezbolahom, ki je sicer zaveznik palestinskega islamističnega gibanja Hamas.

Razmere so se dodatno zaostrile potem, ko je bil prejšnji teden v izraelskem napadu na jugu Libanona ubit poveljnik Hezbolaha Sami Abdalah. Libanonskemu gibanju je nato v torek s totalno vojno zagrozil izraelski zunanji minister Izrael Kac. Izraelska vojska pa je potrdila načrt za ofenzivo v Libanonu.

Hezbolah
Novice Iz Libanona nad sever Izraela poletelo več kot 160 raket
napad na veleposlaništvo ZDA
Novice Strelec napadel ameriško ambasado v Libanonu #video
 
Ne spreglejte