Sreda, 17. 1. 2024, 7.07
10 mesecev, 1 teden
103. DAN VOJNE V IZRAELU
Izraelska vojska svari pred povečano verjetnostjo vojne na meji
Verjetnost izbruha vojne na območju ob izraelsko-libanonski meji je veliko večja, kot je bila v preteklosti, je danes med obiskom na severu Izraela izjavil načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ne vem, kdaj bo vojna na severu, lahko pa vam povem, da je verjetnost, da se bo zgodila v prihodnjih mesecih, veliko večja, kot je bila v preteklosti," je dejal Halevi.
20.50 Izraelska vojska svari pred povečano verjetnostjo vojne na meji z Libanonom
17.45 ZDA nameravajo hutije vrniti na teroristični seznam
14.52 ZN svarijo pred mračno prihodnostjo Palestincev v Gazi
14.39 Blinken v Davosu pozval Izrael k pomoči palestinski upravi
9.43 Izrael ponoči ciljal tako Gazo kot Zahodni breg
9.35 EU namerava zaščititi tovorne ladje v Rdečem morju
6.59 Izrael in Hamas sprejela dogovor za več pomoči za Gazo
20.50 Izraelska vojska svari pred povečano verjetnostjo vojne na meji z Libanonom
Verjetnost izbruha vojne na območju ob izraelsko-libanonski meji je veliko večja, kot je bila v preteklosti, je danes med obiskom na severu Izraela izjavil načelnik generalštaba izraelske vojske Herzi Halevi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. "Ne vem, kdaj bo vojna na severu, lahko pa vam povem, da je verjetnost, da se bo zgodila v prihodnjih mesecih, veliko večja, kot je bila v preteklosti," je dejal Halevi.
Od začetka vojne v Gazi so se razmere na izraelsko-libanonski meji, kjer si izraelske sile skoraj vsakodnevno izmenjujejo ogenj z libanonskimi oboroženimi skupinami, zlasti proiranskim šiitskim gibanjem Hezbolah, močno zaostrile. Posledično se je tudi okrepila bojazen pred morebitno neposredno konfrontacijo izraelske vojske in omenjenih skupin.
Da bi popolna konfrontacija na izraelsko-libanonski meji pomenila katastrofo, je v današnjem govoru na Svetovnem gospodarskem forumu (WEF) v švicarskem Davosu opozoril tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.
V več kot treh mesecih nasilja je bilo v Libanonu po podatkih AFP ubitih več kot 190 ljudi, od tega več kot 140 borcev Hezbolaha in več kot 20 civilistov, vključno s tremi novinarji. Na severu Izraela je bilo medtem po podatkih izraelskih oblasti ubitih devet vojakov in šest civilistov.
Izraelska vojska je sicer danes sporočila, da je ne meji med državam prišlo do nove izmenjave ognja. Iz južnega Libanona naj bi proti Izraelu poletelo več raket, vojska pa naj bi v odgovor z letali napadla "teroristično infrastrukturo" na drugi strani meje, navaja nemška tiskovna agencija dpa.
17.45 ZDA nameravajo hutije vrniti na teroristični seznam
Vlada ameriškega predsednika Joeja Bidna bo v naslednjih 30 dneh jemenske hutije ponovno uvrstila na teroristični seznam, je danes torkovo poročanje televizije ABC potrdila Bela hiša. Vrnitev na seznam globalnih terorističnih skupin je logična posledica napadov hutijev na ladje v Rdečem morju. "V preteklih mesecih so jemenski hutijski borci izvedli številne napade na vojaške sile ZDA in mednarodna pomorska plovila v Rdečem morju in Adenskem zalivu. Ti napadi so šolska definicija terorizma. Ogrožajo ameriško osebje, civilne pomorščake in naše partnerje, ogrožajo svetovno trgovino in svobodo plovbe," je danes sporočil svetovalec za nacionalno varnost ZDA Jake Sullivan.
"Uvrstitev na teroristični seznam je pomembno sredstvo za preprečevanje financiranja terorizma hutijev in nadaljnje omejevanje njihovega dostopa do finančnih trgov. Če bodo hutiji prenehali napade v Rdečem morju in Adenskem zalivu, bodo ZDA takoj ponovno ocenile to uvrstitev na seznam, je dodal Sullivan in zagotovil, da bodo ukrepi takšni, da ne bodo prizadeli nedolžnih prebivalcev Jemna.
Pošiljke hrane zdravil in goriva v jemenska pristanišča, so izvzete iz sankcij. Državni sekretar Antony Blinken je v svoji izjavi dodal, da bodo ZDA zagotovile nadaljevanje dostave humanitarne pomoči v Jemen.
Hutiji so v odzivu na odločitev ZDA napovedali nadaljevanje napadov na ladje v podporo Palestincem. Ob tem so poudarili, da se bodo odzvali tudi na morebitne nove napade ZDA ali Velike Britanije na Jemen, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
ZDA so skupino, ki jo podpira Iran, januarja 2021 uvrstile na seznam terorističnih organizacij. Ta poteza je takrat naletela na zaskrbljenost humanitarnih organizacij, ki so se bale, da bodo omejitve, ki spremljajo takšno uvrstitev, onemogočile zagotavljanje pomoči obubožanim jemenskim civilistom.
Biden je kmalu po nastopu mandata hutije umaknil s terorističnega seznama v okviru diplomatskih prizadevanj za končanje državljanske vojne v Jemnu. Vnovična opredelitev jemenskih upornikov kot teroristov sledi hutijskim napadom na mednarodni pomorski promet v Rdečem morju. Na napade in ugrabitve posadk, ki jih hutiji izvajajo v solidarnosti s Palestinci v Gazi, so se ZDA odzvale z letalskimi napadi na položaje hutijev v Jemnu.
Na območjih pod nadzorom hutijev živi večina Jemencev, ki so zadnjih deset let žrtve državljanske vojne.
14.52 ZN svarijo pred mračno prihodnostjo Palestincev v Gazi
Številni prebivalci Gaze ne vidijo več prihodnosti v tej enklavi, saj jih na stotine tisoče živi v provizoričnih šotorih na ulici, je danes med obiskom v Jeruzalemu opozoril vodja agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) Philippe Lazzarini. "Bojim se, da imamo zdaj generacijo izgubljenih otrok," je na svojem četrtem obisku na kriznem območju povedal Lazzarini. Opozoril je, da palestinski otroci v Gazi živijo v brutalnih razmerah in so globoko travmatizirani.
Po njegovih besedah bi moralo to dejstvo skrbeti vse, ki govorijo o miru, varnosti in sobivanju Izraela in Palestincev v prihodnosti. "Dlje, kot čakamo (...), bolj tvegamo za prihodnost," je ocenil prvi mož UNRWA in dodal, da je sever Gaze poln neeksplodiranih ubojnih sredstev in ruševin, storitve pa ne delujejo.
Opozoril je tudi na to, da obnova Gaze po vojni ne bo takšna, kot je bila po nekaterih preteklih spopadih med izraelskimi silami in palestinskimi oboroženimi skupinami, ki so trajali nekaj dni ali tednov. Po njegovih besedah je bilo treba takrat obnoviti nekaj zavetišč, kar je bilo izvedljivo, medtem ko je tokratno uničenje bistveno obsežnejše. Kot je še dejal, sam ne vidi nobene države, ki bi bila pripravljena vložiti v obnovo Gaze, zlasti zato, ker ni ustreznega načrta obnove. Po oceni Lazzarinija je v enklavi poškodovanih ali uničenih več kot 60 odstotkov stavb, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V torek sta sicer Izrael in palestinsko islamistično gibanje Hamas sklenila dogovor, ki predvideva krepitev humanitarne pomoči za prebivalce enklave, v zameno pa naj bi izraelski talci, ki jih je Hamas zajel med napadom na Izrael 7. oktobra, prejeli potrebna zdravila.
Število smrtnih žrtev izraelske ofenzive v Gazi je medtem po zadnjih podatkih naraslo na 24.448. Ranjenih je več kot 61.500 ljudi.
14.39 Blinken v Davosu pozval Izrael k pomoči palestinski upravi
Izrael bi moral okrepiti odnos s palestinsko upravo in ji pomagati, saj bi bila v nasprotnem primeru ogrožena njegova dolgoročna varnost, je na srečanju Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu dejal ameriški državni sekretar Antony Blinken. Dodal je, da bi se moralo vse davke Palestincev, ki jih pobere Izrael, prenesti na palestinsko upravo.
Bližnji vzhod je trenutno na geostrateški prelomnici, je na forumu dejal Blinken ter pojasnil, da so številne arabske in muslimanske države zdaj zainteresirane za stabilne odnose z Izraelom, poroča nemška tiskovna agencija dpa. V luči tega je ponovno govoril o poti do ustanovitve palestinske države in pojasnil, da je za to potrebno predvsem sodelovanje med Izraelom in palestinsko upravo. Brez sodelovanja bi bila namreč po njegovem mnenju ogrožena dolgoročna varnost Izraela. "Učinkovita palestinska uprava lahko deluje le s podporo Izraela, ne pa z njegovim aktivnim nasprotovanjem," je dodal.
Vztrajal je, da bi se moralo vse davke Palestincev, ki jih pobere Izrael, sistematično prenesti na palestinsko upravo. "Palestinska uprava si prizadeva reševati temeljna vprašanja, vključno z odpravo korupcije, česar ne more doseči sama brez partnerstva z Izraelom," je še poudaril.
Dotaknil se je tudi nedavnih predsedniških volitev na Tajvanu, na katerih je slavil Lai Ching-te, in poudaril, da so volitve okrepile demokracijo na Tajvanu. V luči naraščajočih napetosti je opozoril, da svetovno gospodarstvo potrebuje stabilnost v Tajvanski ožini, in spomnil na vlogo Tajvana kot glavnega proizvajalca polprevodnikov.
"Tajvan ima v svetu izjemno pomembno vlogo. Zato so številne države zainteresirane za ohranitev miru in stabilnosti," je še dodal.
9.43 Izrael ponoči ciljal tako Gazo kot Zahodni breg
Izraelske sile so ponoči nadaljevale smrtonosno obstreljevanje Gaze, izvedle pa so tudi več operacij na zasedenem Zahodnem bregu. Tam so po lastnih navedbah z dronom ubile tri organizatorje več napadov na civiliste in vojake, še štirje Palestinci pa so bili davi ubiti v begunskem taborišču Tulkarem.
Medtem ko je glavnina izraelskih napadov usmerjena proti Han Junisu in Rafi na jugu območja Gaze, pa katarska televizija Al Jazeera poroča o novih okrepljenih spopadih tudi na severu palestinske enklave.
Najhujši nočni napad so zabeležili na zahodu Han Junisa, kjer je bilo v topniškem obstreljevanju ubitih 13 ljudi, med katerimi je bila večina otrok.
Izraelske sile so nadaljevale tudi operacije na zasedenem Zahodnem bregu, kjer so izvedle napad z brezpilotnim letalnikom. Kot navaja vojska, so v napadu ubili tri domnevne člane teroristične skupine, ki da so bili odgovorni za organizacijo več napadov na izraelske civiliste in okupacijske sile na Zahodnem bregu. Kot navaja Al Jazeera, so izraelske sile ponoči izvedle racije še v vsaj petih krajih na Zahodnem bregu.
Palestinski Rdeči polmesec je kasneje sporočil, da so bili v begunskem taborišču Tulkarem na severozahodu okupiranega območja davi ubiti še štirje Palestinci.
Po izbruha spopadov med Izraelom in palestinskim gibanjem Hamas v Gazi so razmere napete tudi na Zahodnem bregu, kjer izraelske sile redno izvajajo racije, po podatkih Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) pa je bilo na območju od 7. oktobra ubitih 360 Palestincev. Število smrtnih žrtev ob nadaljevanju izraelskega obstreljevanja še vedno strmo narašča tudi v Gazi. Po podatkih tamkajšnjega ministrstva za zdravje je bilo v oblegani palestinski enklavi od 7. oktobra ubitih 24.448 Palestincev, še več kot 61.500 pa je ranjenih.
9.35 EU namerava zaščititi tovorne ladje v Rdečem morju
Države članice Evropske unije so podprle pomorsko misijo za zaščito trgovskih ladij pred napadi hutijev v Rdečem morju.
Kot poroča Reuters, je politični in varnostni odbor EU, ki je odgovoren za zunanjo in obrambno politiko povezave, prvič podprl misijo, ki bo predvidoma sodelovala s podobnimi misijami partnerskih držav. Cilj vzpostavitve take misije je najpozneje do 19. februarja in začetek delovanja kmalu po tem datumu.
Več evropskih diplomatov je izrazilo upanje na hiter proces odločanja o misiji zaradi napetosti v regiji, zato bodo o tem 22. januarja razpravljali zunanji ministri članic EU.
Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS), ki je predlagala misijo, ni želela komentirati navedb zaradi zaupnosti razprave.
ZDA so že prejšnji mesec naznanile koalicijo držav pod njihovim vodstvom, ki bodo sodelovale pri zaščiti ladij v Rdečem morju pred napadi hutijevskih upornikov z ozemlja v Jemnu pod njihovim nadzorom. Čeprav v koaliciji sodelujejo nekatere članice EU, kot so Danska, Grčija in Nizozemska, pa so druge izrazile zadržke, da bi morale delovati pod poveljstvom ZDA.
Trije neimenovani evropski diplomati so povedali, da bodo sprva v misiji pod poveljstvom EU tri vojaške ladje, ki bodo delovale v okviru skupne varnostne in obrambne politike EU. Po eno ladjo bodo sprva prispevale Nemčija, Francija in Italija. Nemčija bo sodelovala s fregato Hesse, Francija pa s fregato Languedoc.
Francija je sporočila, da njena fregata Languedoc že sodeluje z ameriško misijo in si izmenjuje obveščevalne podatke. Misijo v Rdečem morju bi financiral EU, države pa bi nato v njej menjevale svoje vojaške ladje.
Še vedno bo treba natančno opredeliti pravila delovanja poleg patruljiranja in sodelovanje z drugimi misijami EU ob obali Somalije in v Hormuški ožini.
6.59 Izrael in Hamas sprejela dogovor za več pomoči za Gazo
Izrael in Hamas sta v torek ob posredovanju Katarja in Francije sprejela dogovor, ki predvideva krepitev dostav humanitarne pomoči v Gazo. Izrael je na to pristal v zameno za zagotovitev, da bodo talci v Hamasovem ujetništvu prejeli zdravila, je sporočilo katarsko zunanje ministrstvo.
V skladu z dogovorom bodo zdravila in humanitarna pomoč danes iz katarske Dohe prispela v Egipt, od koder bodo pošiljke nato prepeljali v palestinsko enklavo, poročajo tuje tiskovne agencije.
Na resne zdravstvene težave ujetnikov v Gazi so pretekli teden s pismom opozorili člani njihovih družin. Po navedbah Francije, ki je kupila zdravila, so ta namenjena 45 talcem. V enklavi je skupno najmanj 132 talcev, ki jih je islamistično palestinsko gibanje zajelo med vdorom v Izrael 7. oktobra.
Gre za prvi dogovor med Hamasom in Izraelom po izteku enotedenskega premirja konec novembra, med katerim sta strani izmenjali ujetnike. Izrael je v tem času izpustil 240 zaprtih Palestincev, Hamas pa 105 civilistov, večinoma izraelskih državljanov.
Od takrat neprekinjeno poteka izraelska ofenziva v Gazi, med katero je bilo do zdaj ubitih več kot 24 tisoč ljudi.