Torek, 1. 4. 2025, 20.20
3 tedne, 4 dni
Bližnji vzhod
Netanjahu ob kritikah iz ZDA preklical imenovanje novega vodje varnostne agencije
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,58
Netanjahu je imenovanje Šarvita na čelo agencije Šin Bet napovedal v ponedeljek, kmalu zatem pa se je izkazalo, da je nekdanji poveljnik mornarice v preteklosti večkrat nasprotoval Netanjahuju in njegovim zaveznikom, vključno z ameriškim predsednikom Trumpom.
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v luči kritik opozicije in zapletov z vrhovnim sodiščem preklical imenovanje novega vodje varnostne agencije Elija Šarvita. Medtem je Izrael v torek znova napadel Bejrut, pri čemer so bili po navedbah libanonskih oblasti ubiti trije ljudje. Gre za drugi izraelski napad na libanonsko prestolnico od uveljavitve krhke prekinitve ognja med Izraelom in šiitskim gibanjem Hezbolah novembra lani. Izraelska vojska trdi, da je bil njena tarča pripadnik tega gibanja.
20.19 Trump z egiptovskim predsednikom o razmerah na Bližnjem vzhodu
17.04 Izrael proti nadzoru Palestinske uprave nad Zahodnim bregom
16.52 V napadu na Bejrut štirje mrtvi
11.29 Netanjahu ob kritikah iz ZDA preklical imenovanje novega vodje varnostne agencije
6.42 Več mrtvih v novem izraelskem napadu na Bejrut
20.19 Trump z egiptovskim predsednikom o razmerah na Bližnjem vzhodu
Ameriški predsednik Donald Trump se je danes v pogovoru z egiptovskim kolegom Abdelom Fatahom el Sisijem dotaknil vprašanj v zvezi z varnostnimi razmerami na Bližnjem vzhodu. Debatirala sta se o Gazi in ameriških napadih na Jemen, Trump pa je pogovor označil kot zelo dobrega.
"Moj telefonski pogovor z egiptovskim predsednikom Sisijem je potekal zelo dobro," je zapisal Trump na svoji spletni platformi Truth Social in dodal, da sta govorila o ameriških napadih na jemenske hutijevce, Gazi in možnih rešitvah za to palestinsko enklavo.
Trump je februarja osupnil svet, ko je predlagal množično preselitev Palestincev iz Gaze. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil podporo zamisli etničnega čiščenja opustošene enklave, preostali svet pa je proti. Proti se je izrekel tudi Egipt, ki bi po prvotnem predlogu Trumpa lahko gostil razseljene Palestince.
Trump je imel v prvem mandatu s Sisijem tesne odnose in ga je leta 2019 na srečanju imenoval za svojega "najljubšega diktatorja". Egipt je eden glavnih prejemnikov ameriške pomoči, odkar je kot prva arabska država sklenil mir z Izraelom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
17.04 Izrael proti nadzoru Palestinske uprave nad Zahodnim bregom
Izraelska obrambni in finančni minister Izrael Kac in Bezalel Smotrič sta danes ob obisku zasedenega Zahodnega brega zatrdila, da Palestinski upravi ne bodo dovolili, da bi nadzorovala to ozemlje, ki ga Izrael nezakonito okupira od leta 1967. Smotrič je ob tem dejal, da so lani na Zahodnem bregu porušili rekordno število palestinskih domov.
Kac in Smotrič sta v spremstvu visokih predstavnikov izraelske vojske, obrambnega ministrstva in civilne uprave na Zahodnem bregu obiskala novoustanovljene izraelske naselbine, poroča izraelski časnik Times of Israel. "Zahodni breg je srce Izraela in zaščitili ga bomo z vsemi sredstvi," je pri tem dejal obrambni minister Kac.
Dodal je, da Izrael "uničuje palestinske teroriste" v taboriščih Dženin, Tulkarem in Nur al Šams, ob tem pa namerava "preprečiti kakršnekoli poskuse Palestinske uprave, da bi prevzela nadzor nad Zahodnim bregom in ogrozila judovske naselbine", navaja francoska tiskovna agencija AFP.
V eni izmed izraelskih naselbin na okupiranem palestinskem ozemlju, ki so sicer po mednarodnem pravu nezakonite, prebiva tudi Smotrič.
Skrajno desni finančni minister je danes na skupni novinarski konferenci s Kacem povedal, da so lani na Zahodnem bregu porušili rekordno število palestinskih domov. "Takšnih sprememb na Zahodnem bregu ni bilo že od leta 1967," je še dejal Smotrič. Po njegovih besedah je vlada lani priznala 28 novih naseljenskih skupnosti.
Izrael je konec januarja začel obsežno operacijo proti Palestincem na Zahodnem bregu, ki ga nezakonito okupira od leta 1967. Izraelske sile so od takrat v okviru "intenzivne operacije proti centrom terorizma" razdejale številna naselja in razselile več deset tisoč ljudi.
Agencija ZN za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA) je v začetku marca opozorila, da operacije izraelske vojske na Zahodnem bregu vse bolj ustrezajo viziji o nasilni priključitvi palestinskih ozemelj.
16.52 V napadu na Bejrut štirje mrtvi
V današnjem napadu Izraela na Bejrut, so bili po navedbah libanonskih oblasti ubiti štirje ljudje, med njimi tudi ženska, sedem je bilo ranjenih. Med njimi je tudi predstavnik libanonskega šiitskega gibanja Hezbolah.
Izraelska vojska in agencija za nacionalno varnost Šin Bet pa sta v skupni izjavi sporočili, da so v napadu ubili predstavnika Hezbolaha Hasana Bdairja, ki da je nedavno sodeloval s pripadniki palestinskega islamističnega gibanja Hamas in jim pomagal pri načrtovanju večjega napada na izraelske civiliste. Vir blizu Hezbolaha je za AFP potrdil njegovo smrt in navedel, da je bil v šiitskem gibanju namestnik vodje za palestinsko vprašanje. Dodal je, da je bil tarča napada, ko je bil doma z družino.
11.29 Netanjahu ob kritikah iz ZDA preklical imenovanje novega vodje varnostne agencije
Izraelski premier Benjamin Netanjahu je v luči kritik opozicije in zapletov z vrhovnim sodiščem preklical imenovanje nekdanjega poveljnika mornarice Elija Šarvita na čelo agencije za nacionalno varnost Šin Bet.
"Predsednik vlade se je viceadmiralu Šarvitu zahvalil za njegovo pripravljenost, da ga pokliče na dolžnost, vendar ga je obvestil, da namerava po nadaljnjem premisleku preučiti druge kandidate," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočil Netanjahujev urad.
Netanjahu je imenovanje Šarvita na čelo agencije Šin Bet napovedal v ponedeljek, kmalu zatem pa se je izkazalo, da je nekdanji poveljnik mornarice v preteklosti večkrat nasprotoval Netanjahuju in njegovim zaveznikom, vključno z ameriškim predsednikom Trumpom.
Izraelski mediji so poročali, da je Šarvit, ki je bil 36 let pripadnik izraelske vojske, pred dvema letoma sodeloval v protestih izraelskih državljanov proti reformi pravosodja, ki jo je načrtovala Netanjahujeva vlada. Razkrili so tudi, da je januarja v mnenjskem prispevku za izraelski časnik Calcalist kritiziral Trumpovo politiko glede podnebnih sprememb.
To je spodbudilo kritike ameriškega republikanskega senatorja Lindseyja Grahama, ki je Šarvitovo imenovanje na omrežju X označil za "hudo problematično".
Netanjahu je tako spremenil svojo odločitev glede imenovanja Šarvita. Pred tem je vlada 21. marca s čela agencije za nacionalno varnost razrešila Ronena Bara, pri čemer se je po poročanju medijev prvič v zgodovini Izraela zgodilo, da je vlada razrešila vodjo Šin Beta. Predsednik vlade je takrat kot razlog navedel pomanjkanje zaupanja v šefa varnostne službe v času, ko je Izrael v vojni.
Opozicijske stranke in nevladne organizacije so se na razrešitev Bara pritožile, ker da odločitev vlade temelji na konfliktu interesov. Izraelsko vrhovno sodišče je odločitev vlade zadržalo do obravnave, ki bo najkasneje 8. aprila.
Opozicija meni, da bi morali s kakršnokoli odločitvijo glede vodenja Šin Beta počakati na odločitev vrhovnega sodišča. Predstavniki opozicije so ob tem v ponedeljek in danes večkrat opozorili, da bi se država lahko znašla v hudi krizi, če se bo nadaljeval spor med sodno in izvršno vejo oblasti.
Bara, ki bi se mu mandat iztekel prihodnje leto, je za šefa Šin Beta oktobra 2021 imenovala prejšnja izraelska vlada, ki je Netanjahuja med junijem 2021 in decembrom 2022 za kratek čas izrinila z oblasti.
6.42 Več mrtvih v novem izraelskem napadu na Bejrut
Napad je bil usmerjen v južno predmestje Bejruta Dahije, ki velja za utrdbo Hezbolaha. Po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sta bili v njem uničeni zgornji dve nadstropji poslopja, iz katerega so se prebivalci v paniki zatekli na ulice.
Glede na navedbe libanonskega ministrstva za zdravje so bili v zračnem napadu ubiti trije ljudje, sedem je bilo ranjenih.
Izraelska vojska trdi, da je bil njena tarča pripadnik Hezbolaha, ki naj bi predstavljal neposredno grožnjo. Nedavno naj bi sodeloval s pripadniki palestinskega islamističnega gibanja Hamas pri načrtovanju večjega napada na izraelske civiliste, so še navedli. Dodali so, da je bil v napadu "eliminiran".
Libanonski premier Nawaf Salam je izraelski napad obsodil kot očitno kršitev prekinitve ognja in resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 1701. S to resolucijo se je leta 2006 končala vojna med Izraelom in Hezbolahom, bila pa je podlaga tokratne prekinitve ognja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Napad je obsodil tudi libanonski predsednik Joseph Aoun, ki je pozval zaveznice Libanona k podpori njegove polne suverenosti. "Ker Izrael vztraja pri agresiji, moramo okrepiti sodelovanje s prijatelji Libanona po vsem svetu, da bi ohranili našo pravico do popolne suverenosti in preprečili kakršne koli kršitve - bodisi od zunaj ali tistih, ki so se infiltrirali znotraj Libanona in ki so razlog za nadaljnjo agresijo," je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal Aoun. Napad je označil za "resno opozorilo", ki da kaže na izraelske premišljene namere proti Libanonu.
Gre za drug izraelski napad na Bejrut, odkar je med Izraelom in Hezbolahom novembra lani začela veljati krhka prekinitev ognja.
V predhodnem napadu v petek je izraelska vojska po lastnih navedbah zadela skladišče dronov v soseski Dahije. Malo pred tem je prestregla dve raketi, ki sta iz Libanona prileteli nad sever Izraela.
Hezbolah je začel rakete nad Izrael izstreljevati oktobra 2023 v podporo Hamasu, potem ko je napad palestinskega islamističnega gibanja na Izrael sprožil obsežno izraelsko ofenzivo na Gazo.
