Italijo pretresajo novi korupcijski škandali

Desna sredina se je na aretacije najprej odzvala češ, da zapirajo zgolj posameznike, ki simpatizirajo z njihovim političnim polom. A za zapahi so se kmalu znašli tudi nekateri podporniki leve sredine. Njihova skupna lastnost so različne oblike korupcije, okoriščanje z notranjimi informacijami, podkupovanje ipd. Tako številnih in visokih aretacij v Italiji ni bilo že vse od leta 1992 oziroma tako imenovane afere Tangentopolis. Takrat je milansko tožilstvo sprožilo akcijo "Čiste roke." Izkazalo pa se je, da je bil takrat celoten politični prostor v Italiji prepreden s korupcijo, praktično vse stranke, ki so bile v katerikoli vladi so se posluževale nezakonitih načinov financiranja, poroča Jutarnji list.

Od leta 1992 v Italiji tako ni bilo mogoče več videti, da bi jezni državljani v glavo posameznika, ki so ga kot tatu obsodili še pred uradno razsodbo, metali drobiž. Leta 1992 so namreč na ta način poniževali nekdanjega socialističnega predsednika Bettina Craxija. A prav takšne obravnave je bil ta teden deležen nekdanji predsednik banke Monte dei Paschi in nekdanji predsednik združenja italijanskih bank, Guiseppe Mussari, ki ga mnogi vidijo kot odgovornega, da je s svojimi naložbami v izvedene finančne instrumente zapravil bankin denar.

Še bolj problematičen pa je njegov nekdanji finančni direktor, Gianluca Baldassari, ki je bil v četrtek aretiran zaradi poskusa, da bi v gotovini unovčil okrog milijon evrov vrednostnih papirjev, pri čemer je preiskovalni sodnik ocenil, da bi s tem denarjem nato poskušal pobegniti v tujino. Istega dne je bil pred sodnika priveden tudi tako imenovani "jurišni financer," Alessandro Proto, obtožen manipuliranja s trgi. Na zatožni klopi sta se znašla tudi Cagliari Massimo Cellini predsednik nogometnega kluba in pa načelnik pristojen za gradbene posle v občini Quartu Sant'Elena, Mauro Contini saj sta zlorabljala državno pomoč za izgradnjo stadiona Is Arenas. Na 4 leta zaporne kazni zaradi prejemanja podkupnin je obsojen nekdanji minister in predsednik pokrajine Apulija, Raffaele Fitto.

S svobode pa se za zdaj brani predsednik pokrajine Lombardija, laični duhovnik Roberto Formigoni, obtožen, da je prejel 8 milijonov evrov podkupnin od zasebnih podjetij, ki so nato dobila še bistveno več denarja iz pokrajinske blagajne. Ugledu Italije v svetu pa najbolj škodi obsodba admirala Nicolòa Pollarija za ugrabitev egiptovskega državljana Abu Omarja, obtožbe proti Paolu Scaroniju, ki je bil še do nedavnega na čelu megakorporacije Eni in je obtožen plačevanje večmilijonske podkupnine za pravice črpanja plina v Alžiriji. Giuseppe Orsi manager Finmeccanice, italijanskega orožarskega podjetja pa se je ta teden iz zapora odrekel svoji funkciji. Obtožen je namreč, da je zavoljo prodaje osmih helikopterjev podjetje pod njegovim vodstvom plačalo 51 milijonov evrov podkupnin. Da gre res za novi, še bistveno hujši Tangentopolis je v nedavnem intervjuju ocenil tudi Mario Monti.

Monti je ta škandal izkoristil za napad na Silvija Berlusconija, ki je zgolj nekaj dni pred aretacijami še branil vrh Finmeccanice, češ, da so podkupnine v določenih državah običajna praksa in edini način kako je mogoče dobiti posel. Hkrati je Montija obtožil, da je ekonomski voajer, ki na gospodarstvo gleda skozi ključavnico, medtem, ko se ima Berlusconi za ekonomskega strokovnjaka, še poroča Jutarnji list.