Irak eno leto pozneje: številne politične krize in veliko nasilja

S tem, ko so se ZDA odločile za invazijo v Irak, kar so upravičile z besedami, da je imel nekdanji iraški predsednik Sadam Husein jedrsko orožje, ki bi ga lahko vsak čas uporabil proti zahodnim državam, so v državi sprožile veselje, saj so s seboj prinesli upanje in versko svobodo, ki si je pod Huseinovim režimom niso drznili izražati. Vendar pa so Američani s seboj prinesli tudi vojno in nasilje med sektami, kar je Irak pripeljalo na rob državljanske vojne.

Dan neodvisnosti praznujejo 31. decembra Iračani so za 31. december razglasili iraški dan, zdaj znan tudi kot dan neodvisnosti, saj so na ta datum lani Irak zapustile še zadnje ameriške čete. Po letu dni pa je veselje zamenjal razum, iraški premier Nuri Al Maliki pa je Iračane pozval, naj ne ostanejo razdeljeni glede na etnično in versko pripadnost. Med tem se država še vedno postavlja na noge, vlada pa prehaja iz ene politične krize v drugo.

Politične krize se vrstijo ena za drugo Največja razdeljenost pa je še vedno največja med pripadniki šiitov in sunitov. To dokazuje dejstvo, da je zdajšnji premier Al Maliki, sicer šiit, po odhodu ZDA iz Iraka dal aretirati podpredsednika Tarika Al Hašimija, sunita, in ga obtožil, da je svoji morilski ekipi priskrbel podrobnosti o državni varnosti. Nekaj dni pred dnevom samostojnosti pa se je v provinci Anbar zbrala množica sunitov, ki je protestirala proti Al Malikijevim ukazom, da morajo biti varnostniki finančnega ministra Rafaieja Esavija aretirani. Suniti in Kurdi Al Malikija obtožujejo, da s svojo sunitsko politično stranko poskuša pridobiti premoč v Iraku brez demokratičnih procesov, ki so sicer za to potrebni.

Počasno okrevanje po vojni Tudi po enem letu se ni veliko spremenilo, Iračani počasi okrevajo po vojni, še vedno se spopadajo z eksplozijami in bojem. Politična nestabilnost in nasilje se povečujeta, Iračani pa se bojijo, da bi se v državo vrnila tudi teroristična skupina Al Kaida, ki jo sestavljajo pretežno sunitski ekstremisti.