Sreda, 10. 9. 2025, 20.54
11 ur, 19 minut
Predlog pokojninske reforme
Minister Luka Mesec: Poskrbeti moramo za blaginjo upokojencev in vzdržnost sistema
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,35
Kot je poudaril Mesec, mora pokojninska reforma poleg blaginje za upokojence poskrbeti tudi za vzdržnost pokojninskega sistema.
Pokojninska reforma mora poleg blaginje za upokojence poskrbeti tudi za vzdržnost sistema, je v začetku obravnave predloga na matičnem odboru v DZ dejal Luka Mesec. Poleg višanja upokojitvene starosti je denimo izpostavil zvišanje odmernega odstotka za izračun pokojnine. V zakonodajno-pravni službi so podali več pripomb, saj da je predlog mestoma nejasen. Predstavniki več organizacij, ki so sodelovale tudi v socialnem dialogu, so vladni predlog pokojninske reforme na matičnem odboru v DZ danes sicer podprli. Med kritiki predloga pa je tudi Delavska koalicija, ki napoveduje referendum. Odbor DZ za delo je nato z desetimi glasovi za in nobenim proti dal zeleno luč vladnemu predlogu pokojninske reforme.
Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je začel drugo obravnavo predloga novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec je uvodoma med drugim izpostavil, da se kot družba staramo in imamo manj otrok, zato je dvigovanje upokojitvene starosti neizogibno. "Šli smo zelo mehko in postopno," je ocenil.
Po predlogu se zahtevana upokojitvena starost od leta 2028 zvišuje za tri mesece letno in od leta 2035 znaša za tiste s 40 leti pokojninske dobe 62 let, za tiste z najmanj 15 leti zavarovalne dobe pa 67 let. Glede vprašanja, ali je to pravično za tiste, ki so začeli delati pred 22. letom starosti, je dejal, da bodo tisti, ki so začeli delati pred 20. letom, deležni olajšav, tistim, ki so začeli delati kasneje zaradi študija, pa mora biti tudi to priznano.
Gre za reformo celotnega sistema
A reforma po ministrovih besedah ni samo podaljševanje starosti, ampak reforma celotnega sistema. Spomnil je, da je bilo v obstoječi pokojninski zakonodaji od leta 2012 več kot 20 zakonskih posegov, nezadovoljstvo je bilo predvsem zaradi prenizko postavljenega odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove. "To želimo v prihodnje preprečiti, odmerni odstotek postopoma zvišujemo na 70," je pojasnil. Za ta ukrep pa je treba po njegovih besedah poseči v referenčno obdobje za izračun pokojninske osnove in usklajevanje pokojnin.
Glede usklajevanja pokojnin je pojasnil, da z dopolnilom odbora predlagajo, da bi se pokojnine v naslednjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije in se šele nato, ko se bo uveljavil višji odmerni odstotek, postopoma preide na razmerje 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti povprečne bruto plače.
Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija pa je glede podaljševanja referenčega obdobja na 40 let pojasnil, da se s tem povečajo korelacije med tem, koliko je nekdo plačal prispevkov in koliko bo imel pokojnine. Izloči se lahko pet let, ni nujno zaporednih, predvidene pa so tudi nekatere izjeme, je pojasnil. Po njegovih besedah na polovico ljudi to podaljšanje referenčnega obdobja ne bo vplivalo, saj se upošteva minimalna osnova, se jim bo pa zvišal odmerni odstotek, ki si ga je mogoče zvišati tudi za delo nad 40 let.
Kot je poudaril Mesec, mora pokojninska reforma poleg blaginje za upokojence poskrbeti tudi za vzdržnost pokojninskega sistema.
Po besedah Feketije na polovico ljudi podaljšanje referenčnega obdobja ne bo vplivalo.
Doplačilo iz proračuna ostaja
Feketija je pojasnil, da je v pokojninskem sistemu vsako leto potrebno doplačilo iz proračuna in da bo tako ostalo tudi po predlagani reformi. Po njegovih besedah bodo izdatki za pokojnine še vedno rasli. Prejšnji dve reformi sta nižali delež BDP, ki smo ga namenjali za pokojnine, in sta dali rezultate pri vzdržnosti pokojninskega sistema, zdajšnja reforma pa zvišuje izdatke za približno dva odstotka na daljši rok, kar pomeni, da daje več poudarka na blaginji, je dejal Feketija.
V zakonodajno-pravni službi DZ so do predloga kritični. Med drugim so opozorili na nekonsistentnost, neenotnost in nepreglednost zakonske ureditve, s čimer je ogrožena pravna varnost. Prav tako so opozorili, da naj bi bil osnovni cilj predlagane novele, kot je zapisano v uvodu predloga, zagotavljanje finančne vzdržnosti sistema in transparentnost ureditve, zato se je mestoma zastavilo vprašanje utemeljitve določanja novih ugodnosti oziroma ugodnejšega vrednotenja. Uvedba zimskega dodatka, in to že v letošnjem letu, ne more predstavljati socialnega korektiva, kot je navedeno v gradivu, saj je višina zneska enaka za vse, tako za vse upravičence z visokimi kot nizkimi pokojninami in nadomestili, so navedli kot primer.
Del predlaganih določb po oceni zakonodajno-pravne službe ne upošteva temeljnega pravila predvsem pokojninskega zavarovanja, po katerem se v času obveznega zavarovanja plačujejo prispevki, višina pokojnine pa je nato odvisna od zavarovalnih osnov, od katerih so bili obračunani oziroma plačani prispevki. Gre torej za zavarovalniški princip, ki pa je po oceni zakonodajno-pravne službe že prekoračen s tako imenovanimi socialnimi korektivi.
Zelena luč za predlog pokojninske reforme
Odbor DZ za delo je z desetimi glasovi za in nobenim proti dal zeleno luč vladnemu predlogu pokojninske reforme. Koalicijski poslanci so kot pomemben cilj predloga izpostavljali dostojne pokojnine, v opoziciji so bili do več rešitev kritični, a predlogu niso nasprotovali. Odbor je medtem sprejel tudi dve opozicijski dopolnili.
Za predlog novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju se je v drugi obravnavi na odboru zavzelo več poslancev Svobode. Kot je dejal Dean Premik, je reforma kompromis. Med cilji je na prvo mesto postavil dostojne pokojnine, navedel pa tudi vzdržnost pokojninske blagajne in solidarnost.
Tudi nekateri drugi poslanci Svobode so izpostavili, da se ohranja pogoj 40 let delovne dobe. Pri podaljševanju referenčnega obdobja za pokojninsko osnovo na 40 let pa so pojasnili, da se bo odštelo najslabših pet let in da se bo ta ureditev uveljavila šele po prehodnem zvišanju odmernega odstotka na 70. Sandra Gazinkovski (Svoboda) tako verjame, da bo reforma "omogočila dostojno starost brez strahu pred revščino".
Mesec je na seji izpostavil tudi, da so pri pripravi pokojninske reforme sodelovali s socialnimi partnerji. Na današnji seji odbora DZ so sodelovali predstavniki več povabljenih organizacij, ki so predstavili svoja stališča. Svoja stališča so predstavili predstavniki več kot 15 organizacij, med njimi predstavniki upokojencev, delodajalcev, sindikatov, invalidov in mladih.
Generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije Marijan Papež je tokratno pokojninsko reformo označil kot najmanj neugodno doslej, saj da so njen glavni namen dostojnejše pokojnine. Ob tem je sicer dejal, da brez dviga upokojitvene starosti ni reform, navedel pa je tudi nekatere pozitivne ukrepe, denimo zvišanje odmernega odstotka. Omenil je, da se bodo ukrepi, ki bodo za ljudi manj ugodni, začeli uvajati čez dve leti, veliko ugodnosti pa naj bi stopilo v veljavo 1. januarja 2026.
Predlog je sicer v socialnem dialogu dobil podporo več organizacij. V Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije so ga po besedah Martine Vuk ocenili kot dovolj dobrega. Pripravljeni so bili pristati na nekoliko višjo upokojitveno starost, v zameno za to pa so zahtevali toliko višji odmerni odstotek, da se z njim "ne samo pokompenzirata daljše delo in podaljšanje referenčnega obdobja, ampak to pomeni tudi višje pokojnine", je pojasnila. Po njenih besedah podatki kažejo, da bodo pokojnine višje za med sedem in 13 odstotkov. Pozdravljajo pa tudi dovolj dolgo prehodno obdobje in rešitve, ki omogočajo znižanje upokojitvene starosti in zvišanje odmernega odstotka.
V Zvezi društev upokojencev Slovenije so kot pozitivno izpostavili denimo to, da ostaja možnost izredne uskladitve pokojnin in da se razmere v zvezi s tem preverijo najmanj vsakih pet let.
Da si reforma zasluži podporo, menijo tudi v Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam in Konfederacija novih sindikatov Slovenije – Neodvisnost. Prav tako so predlog kot sprejemljiv označili v Zvezi delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS). Ob tem je Lučka Böhm iz ZSSS izrazila veliko razočaranje, da jim ni uspelo izenačiti prispevnih stopenj delavcev in delodajalcev.
V Dijaški organizaciji Slovenije verjamejo, da je predlagana pokojninska reforma korektna do sedanjih kot tudi do prihodnjih generacij. V Mladinskem svetu Slovenije pa so pozdravili predlog, da višina osnovne plače iz naslova začasnih in občasnih del ne bo štela v končni izračun pokojnine, se bo pa to delo štelo v delovno dobo.
V Delavski koaliciji, ki je združila več kot 25 sindikatov in civilnodružbenih organizacij, pa predlogu reforme nasprotujejo in menijo, da bi bilo treba o pokojninski reformi odločati na referendumu. Kot je na seji poudaril David Švarc, generalni sekretar Sindikata poklicnega gasilstva Slovenije, namen Delavske koalicije ni rušiti pokojninske reforme, a da gredo predlagane spremembe "izrazito v škodo delavstva in upokojencev". Opozorili so na upokojevanje, ki je po njihovi oceni kasnejše, nepravičen izračun pokojnin in nižanje vrednosti pokojnin.
Po besedah predsednika Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Damjana Volfa ne pristajajo, da se poslabšujejo pogoji upokojevanja, obenem pa zahtevajo tudi dobre pogoje za delo. Do predloga so kritični tudi v društvu Asociacija, saj menijo, da bo reforma poglobila revščino delavcev v kulturi, ki v večini vsaj deloma delajo prekarno. Tudi pri Konferenci sindikatov zavarovalništva Slovenije so v današnjem sporočilu za javnost pozvali k opustitvi predlaganih ukrepov.
Tomaž Perše iz fiskalnega sveta pa je pozval, naj bo pokojninska reforma javnofinančno vzdržna. Opozoril je, da se nekateri ukrepi v predlogu, ki negativno vplivajo na javnofinančno vzdržnost, začnejo uveljavljati takoj, tisti, ki so pozitivni za javno blagajno, pa šele z zamikom. Napovedal je, da bodo pokojninsko reformo na fiskalnem svetu znova ocenili.
Koalicijski partnerici v glavnem zadovoljni
Po mnenju Soniboja Knežaka iz SD je pomembno, da prvi steber ostane temelj pokojninskega sistema. Z zvišanjem odmernega odstotka bodo po njegovih besedah zagotovili dostojnejše pokojnine in omilili podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove. Obžaloval pa je, da se niso uspeli dogovoriti za obdavčitev delodajalske strani. Obenem so, kot je dejal, dolžni še obljubljene ukrepe na področju prekarnosti.
Pomen sporazuma s socialnimi partnerji je izpostavil tudi Matej Tašner Vatovec (Levica). Po njegovem mnenju je zakon dober, ker upošteva okoliščine, v katerih je nastal. Na napoved referenduma pa se je odzval z navedbo, da bo spremembo treba prej ali slej sprejeti, da pa bo to v prihodnje bistveno bolj neugodno. Zagovarja tudi podaljšanje referenčnega obdobja za izračun pokojninske osnove, saj je po njegovih besedah ena večjih anomalij obstoječega sistema, da si ljudje višje prispevke plačujejo le za določeno referenčno obdobje.
Po mnenju Karmen Furman (SDS) pa ne obravnavajo obljubljene pokojninske reforme, ampak vnovične spremembe obstoječega zakona, "ki slabšajo položaj tako trenutnih kot bodočih upokojencev". Kritična je bila do napovedi predlagateljev, da bodo zaradi višjega odmernega odstotka pokojnine višje, saj je po njenem treba upoštevati tudi podaljšanje pokojninske osnove s 24 na 40 let. V SDS so predlagali dopolnilo, da bi se namesto predlaganih pet izločilo deset najmanj ugodnih let, a ga odbor ni sprejel.
V SDS so se kritično odzvali tudi na zavrnitev njihovega predloga dopolnila, o katerem odbor ni glasoval, s katerim so predlagali prenehanje veljavnosti zakona o izjemnem priznanju in odmeri starostne pokojnine osebam, ki imajo posebne zasluge. Kot je poudarila Furman, ta njihov predlog sledi referendumski volji ljudstva. Predsednik odbora Milan Jakopovič (Levica) je kot razlog za zavrnitev navedel, da bi se s tem v predlog zakona dodalo nov zakon, kar ni v skladu s poslovnikom.
NSi: Upokojenci bi smeli delati ob polni pokojnini
V NSi se po besedah Janeza Ciglerja Kralja zavzemajo za polni dvojni status upokojencev, ki bi lahko delali ob prejemanju polne pokojnine. S predlogom dopolnila, ki na odboru sicer ni dobil podpore, so predlagali tudi, da bi, kot je dejal Cigler Kralj, popravili krivico moškim, ki se jim je med letoma 2013 in 2022 upošteval odmerni odstotek v višini 57,25. Po pojasnilih ministra za delo Luke Mesca bi to pomenilo, da bi lahko vsakokratna vlada posegla v pokojnine za nazaj.
V NSi so kritični tudi do tega, da je zagotovljena pokojnina še vedno pod pragom revščine, in do zimskega dodatka, saj da "ne gre v smer pravičnosti pa tudi v smer solidarnosti ne", je dejal Cigler Kralj.
V SDS so glede zimskega dodatka z dopolnilom predlagali progresivno lestvico, tako da bi tisti z nižjimi pokojninami prejeli višji zimski dodatek, a je odbor ni podprl. Kot je dejal Zvonko Černač (SDS), ne razume, zakaj podobna logika, kot velja pri letnem dodatku, pri zimskem ni ustrezna. Državni sekretar na ministrstvu za delo Igor Feketija je v zvezi s tem dejal, da tudi če vsi dobijo zimski dodatek v istem znesku, to predstavlja višji odstotek pri tistih, ki prejemajo nižjo pokojnino. Po predlogu se bo višina zimskega dodatka od letošnjih 150 evrov do leta 2030 postopoma zvišala na 250 evrov.
Po mnenju samostojnega poslanca Mihe Kordiša je vladna pokojninska reforma varčevalna reforma, in sicer zaradi dviga upokojitvene starosti, podaljševanja referenčnega obdobja in načina usklajevanja pokojnin. "Ljudje bodo prisiljeni delati dlje, delati več in za nižje pokojnine," je izpostavil.
Podprli več kot 80 dopolnil
Po več kot osmih urah razprave so člani odbora podprli več dopolnil, med njimi tudi dve opozicijski. Na predlog NSi so odpravili omejitev na tri otroke pri pravici do zvišanja odmernega odstotka zaradi skrbi za otroke. Na predlog SDS pa so v predlog vnesli določbo, da se vdovska oziroma družinska pokojnina ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov odmeri izključno na podlagi pravic, ki so bile pridobljene na podlagi tega zakona.
Ob tem so podprli še 80 dopolnil na predlog koalicije, in sicer večinoma na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe. Kot dopolnilo odbora na predlog koalicije pa so izglasovali dopolnilo, s katerim se bodo pokojnine v naslednjih desetih letih usklajevale v razmerju 50 odstotkov rasti povprečne bruto plače in 50 odstotkov inflacije, in bo šele nato sledil prvotno predlagan postopen prehod na razmerje 80 odstotkov inflacije in 20 odstotkov rasti plač.
