Hrvaška, dobrodošla v EU-ju

Osrednja prireditev na Trgu bana Jelačića v Zagrebu je pospremila Hrvaško v EU. Številni visoki gostje, ki so se pridružili hrvaškim državljanom pri praznovanju, so v sproščenem glasbenem in plesnem vzdušju odštevali do polnoči, ko je Hrvaška tudi uradno postala najnovejša članica EU-ja. Ko je ura odbila natanko polnoč, se je po Zagrebu razlegla evropska himna Oda radosti.

"Živela Hrvaška, živela Hrvaška v Evropski uniji" Nekaj minut pred polnočjo je zbrano množico nagovoril hrvaški premier Zoran Milanović, ki je med drugim dejal: "Živela Hrvaška, živela Hrvaška v Evropski uniji." Pred več tisoč ljudmi je spregovoril še predsednik evropske komisije Jose Manuel Barroso, ki je Hrvaški ob vstopu v EU čestital kar v hrvaščini. "Vaša želja je bila, da vstopite v EU, in trdo ste se delali, da ste vstopili v EU. Trdo delo pa pomeni, da je Hrvaška dobro pripravljena za vstop v EU," je dejal Barroso in dodal, da je na vseh državah članicah, da spodbujajo gospodarstvo in krepijo demokratizacijo.

Hrvaški vstop v EU je pozdravil tudi namestnik irskega premierja Eamon Gilmore, po polnoči pa so hrvaškim državljanom ob tem zgodovinskem trenutku čestitali tudi predsednik evropskega sveta Herman Van Rompuy, predsednica Litve Dalia Grybauskaite in predsednik evropskega parlamenta Martin Schulz. Osrednjo prireditev je sklenil hrvaški predsednik Ivo Josipović.

Na Trgu bana Jelačića skoraj 700 izvajalcev Trg bana Jelačića je bil napolnjen do zadnjega kotička, številni glasbeniki pa so že pred začetkom osrednje prireditve zabavali zbrano množico. Trg bana Josipa Jelačića so sicer državljani napolnili v slabih dveh urah, na prihodih iz okoliških ulic so jih pregledali policisti, ki so skrbeli za varnost. Na trgu je bilo več odrov, prostor pa je bil razdeljen tudi s policijskimi ograjami.

Na trgu so prevladovale barve EU-ja, modra in rumena, v multimedijskem kulturno-zabavnem programu na več odrih pa se je izmenjalo slabih 700 izvajalcev. Evforije med obiskovalci ni bilo zaslediti, sicer pa dobrega vzdušja in zabave ni manjkalo. Videti je bilo tako hrvaške zastave kot zastave EU-ja, nekateri izmed obiskovalcev pa so imeli obraze pobarvane v razpoznavne hrvaške rdeče-bele kvadratke.

Fasade, ovite v videoposnetke hrvaške kulturne dediščine Na fasadah poslopij ob trgu so se predvajali videoposnetki hrvaške kulturne dediščine. Celotna prireditev pa je bila zamišljena kot mešanica tradicije in sodobnih dosežkov, s katerimi se Hrvaška predstavlja svetu.

Sprejemu je sledila slavnostna večerja Hrvaški predsednik Ivo Josipović in premier Zoran Milanović sta sicer najprej visoke goste sprejela na sedežu hrvaške vlade, po kratkem postanku v atriju vladnega poslopja pa so se vodje delegacij fotografirali pred cerkvijo svetega Marka, ki se nahaja med poslopji vlade, parlamenta in ustavnega sodišča.

Nato so se napotili proti galeriji Klovićevi dvori, kjer sta svečano večerjo pripravila predsednika hrvaške države in vlade, Ivo Josipović in Zoran Milanović. Pred začetkom večerje sta oba zbrane goste nagovorila in nazdravila vstopu Hrvaške v EU. Sicer pa so gostom ponudili avtentične jedi in pijače, ki imajo dolgo tradicijo na Hrvaškem. Tako so za dobrodošlico ponudili kruh in sol, za predjed so bili na mizi siri, sledili sta plava morska riba in jagnjetina, za sladico pa salenjaki. Ob večerji so točili penino, pa tudi vina malvazijo, graševino, pošip, merlot, plavac mali in pinot črni ter desertna vina, zelen in traminec.

Prelomen večer za Hrvaško in tudi za Slovenijo Med prvimi so sicer v Zagreb prišli podpredsedniki vlad in zunanji ministri, ki niso vodje delegacij svojih držav. Med njimi sta bila tudi zunanji minister Karl Erjavec in predsednik države Borut Pahor. "Danes ni prelomen večer samo za Hrvaško, regijo in EU, ampak tudi za Slovenijo, ki bo tako obkrožena z vsemi štirimi sosedami, ki pripadajo isti družini," je izjavil predsednik Pahor za slovenske medije. V razpoloženju ljudi na Hrvaškem vidi, da se zavedajo, da vstopajo "v družino, ki ima veliko več težav, kot je bila tista družina, v katero je vstopila Slovenija leta 2004". "Evforije ali pa praznega upanja je manj na Hrvaškem in to štejem kot znak neke zrelosti," je ocenil Pahor.