Slovenci s 40 milijardami prihrankov, a z vlaganjem še vedno odlašajo

Na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je v četrtek potekala okrogla miza Od varčevalca do vlagatelja: zakaj odlašamo z vlaganjem? Na njej so strokovnjaki naslovili eno ključnih finančnih vprašanj slovenskih gospodinjstev: zakaj se kljub rekordnim prihrankom tako malo odločajo za vlaganje na kapitalske trge.

Sodelujoči so izpostavili, da imajo Slovenke in Slovenci danes v gotovini in na bančnih računih okoli 40 milijard evrov prihrankov, kar je skoraj dvakrat več kot pred desetletjem. Kljub temu pa kot vlagatelji ostajajo previdni, pogosto celo preplašeni, pri čemer prednjačijo nezaupanje, strah pred izgubami in razširjeno prepričanje, da je za vlaganje potreben velik začetni kapital.

Inflacija poje vrednost prihrankov, kapitalski trgi pa ponujajo višje donose

V Sloveniji smo se v zadnjih desetih letih soočili s 31,7-odstotno inflacijo, obrestne mere na depozite pa so ostale nizke – povprečno 0,89 odstotka za enoletni depozit. Na drugi strani je najbolj razpršeni globalni delniški indeks z vključenimi dividendami ponujal povprečni 10,86-odstotni letni donos, so poudarili udeleženci.

Kdor je leta 2015 hranil deset tisoč evrov v gotovini ali na banki, ima ta znesek sicer še danes enak, njegova realna vrednost pa je padla na približno 7.593 evrov. Če bi isti denar vložil v globalni indeks, bi imel danes 21.281 evrov, so ponazorili.

Prav takšni konkretni primeri pokažejo razliko med varčevanjem in investiranjem.

Strah pred izgubo in dvomi o lastnem znanju

Najnovejša raziskava družbe Generali Investments je pokazala, da je 48 odstotkov Slovencev najbolj strah izgube privarčevanega denarja. 38 odstotkov jih meni, da nimajo dovolj denarja za začetek investiranja, 14 odstotkov pa kot oviro navaja pomanjkanje znanja o finančnih trgih.

Vodja finančnih poti v Generali Investments Matej Tadej Jerman je izpostavil, da so ovire pogosto psihološke in ne dejanske. "Za investiranje ne potrebujemo visokih zneskov. Začnemo lahko že z enim evrom. Ključno je, da denar ni statičen, ampak kroži in dela za nas," je dejal.

Pri luksuzu smo pogumni, pri vlaganju zadržani

Po besedah antropologa s Filozofske fakultete Dana Podjeda Slovenci brez težav zapravljajo za stvari, ki so vidne, medtem ko dolgoročne finančne odločitve ostajajo v ozadju. "Vlagamo v razkošje, ki ga vidijo drugi. Pri dolgoročnem upravljanju denarja pa pogosto oklevamo. Tudi sam sem lani, ko so se pojavila opozorila o mogočem pokanju balončka, v strahu prodal določene naložbe, za kar mi je bilo pozneje žal," je priznal.

Opozoril je tudi na potrebo po spremembi miselnosti: manj navezanosti na materialna bremena in več dolgoročnega razmišljanja.

Mladi naj začnejo s široko razpršenimi skladi

Na vprašanje, kam vlagati, je izvršni direktor upravljanja premoženja v Modri zavarovalnici Primož Cencelj ponudil jasen odgovor. "Za mlade so najprimernejši globalni razpršeni skladi. Če ostane še nekaj prostora, lahko razmislijo tudi o posameznih delnicah, zlatu in drugih razredih naložb. Ne smemo pa pozabiti na pokojninsko varčevanje," je poudaril.

Jerman je izpostavil, da so nihanja na trgih normalen del investiranja, a se na dolgi rok izravnajo.

Finančna pismenost: ključen, a podcenjen del osebnih financ

Kljub poplavi informacij o financah se veliko Slovencev finančnih odločitev še vedno loteva s strahom ali nezaupanjem. Profesor na Ekonomski fakulteti Aljoša Valentinčič je pojasnil, da ljudje finančne odločitve pogosto dojemajo kot zapletene in neprijetne, zato z njimi odlašajo. "Tako kot pri fitnesu, kjer si začetnik najame trenerja, bi morali tudi pri financah razmisliti o nasvetu strokovnjaka. Morda ga je treba plačati, a dolgoročno smo še vedno na boljšem, kot če denar leži na računu in izgublja vrednost," je dejal.

Potreba po spremembi miselnosti

Sogovorniki so se strinjali, da se odnos do vlaganja v Sloveniji počasi izboljšuje, a ostaja še veliko prostora za napredek. Ključ vidijo v večji finančni pismenosti, razumevanju dolgoročnih donosov, zmanjševanju strahu pred tržnimi nihanji in sprejemanju dejstva, da lahko začnejo z majhnimi zneski.

Sogovorniki še menijo, da se odnos do vlaganja v Sloveniji sicer postopoma spreminja, vendar ostaja še veliko prostora za izboljšanje finančne pismenosti in razumevanja kapitalskih trgov. Prav več znanja in dostopa do informacij lahko posameznikom pomaga, da začnejo svoje prihranke upravljati bolj dolgoročno in premišljeno, so sklenili.