Torek, 10. 3. 2026, 19.52
2 tedna, 1 dan
Pogovor s hrvaškim pevcem
20-letni regionalni zvezdnik Jakov Jozinović: Absolutno živim svoje sanje
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,51
Jakov Jozinović priznava, da že živi svoje otroške sanje. Ena izmed njegovih večjih želja je bila tudi, da kot samostojni izvajalec nastopi v zagrebški areni.
Mladi, šele 20-letni Hrvat Jakov Jozinović iz Vinkovcev, je v slabem letu iz anonimneža prerastel v regionalnega zvezdnika, ki mu praktično v nekaj urah uspe razprodati tudi že večja koncertna prizorišča. Vzpenjajoči se up hrvaške glasbene scene bo, čeprav je izdal "šele" dve avtorski skladbi, letos poleg velike turneje Ja za čuda letim, ki poteka po vseh državah nekdanje skupne države, izdal tudi svoj prvi album. "Želim samo uživati v vsem tem ter se razdajati publiki in se truditi, da čim bolj ozavestim vse, kar se mi in kar se dogaja okoli mene. Če bi mali Jakov videl, kaj se mu dogaja danes, bi bil na kolenih in bi jokal," je razkril v pogovoru za Siol.net. Kaj vse nam je še povedal karizmatični pevec, lahko preberete v spodnjem pogovoru, s katerim že napoveduje tudi dva velika koncerta, s katerima se bo 8. in 9. maja predstavil tudi slovenskemu občinstvu.
Na predstavitvi koncertov v ljubljanskih Stožicah, ki se bosta odvila v maju, je za sedmo silo 20-letni Jakov Jozinović povedal, da je vse, kar se v zadnjih mesecih dogaja okoli njegove glasbene kariere, velik plus in da "zagotovo živi svoje sanje in vse, kar je od vedno sanjal", le da ima zaradi tega manj prostega časa in časa za svoje prijatelje. Dodal je, da je ob ogledu stoženjske dvorane dobil občutek, da je dvorana ravno dovolj velika, da ostaja intimna, a hkrati daje občutek prave velike koncertne dvorane.
Mesto Ljubljana mu je všeč.
V času obiskov si je lahko tudi dodobra ogledal našo prestolnico, za katero je razkril, da mu je zelo všeč, saj je vse lepo in urejeno, tudi za njene prebivalce pa je pristavil, da so veseli in je vse "narejeno po meri", v Ljubljani pa je tudi že našel svoje slovenske (glasbene) prijatelje.
Kaj vse je Jakov Jozinović še povedal v pogovoru za Siol.net, lahko preberete spodaj:
Kako ste se navadili na to, da se vam je v zadnjem letu življenje obrnilo na glavo? Kaj ste počeli, preden se je vaše glasbeno kolesje začelo vrteti?
Zelo težko mi je bilo ozavestiti, da je to nekaj, kar sem si od nekdaj želel, in danes živim te sanje. S te strani mi je bilo težko, a počasi dojemam, kaj se dogaja, čeprav vsega še ne dojemam povsem. A sem zelo hvaležen in presrečen.
"Eden izmed dražjih trenutkov v karieri mi je bil, ko sem preteklo leto začel manjšo turnejo in sem prvič najavil koncert ter prodajo kart. To je bilo ravno v Cvetličarni, ki se je razprodala v eni uri."
S čim bi se ukvarjali, če ne bi bili pevec in del glasbenega posla?
Zagotovo bi bil igralec ali pa tenisač. Verjetno bi bil igralec, saj gresta petje in igralstvo skupaj, tenisač pa zato, ker sem tenis v mladosti tudi treniral in ga zaradi glasbenega udejstvovanja nehal trenirati. S treningi tenisa sem prenehal pri 14 letih, treniral pa sem ga okoli pet ali šest let. Bil sem zelo dober, enkrat sem se celo udeležil državnega tekmovanja.
Druga avtorska pesem Jozinovića z naslovom Ja volim, ki je doživela ogromen uspeh:
Pred koncerti ima poseben ritual: z ekipo pomoli, da blagoslovi vse zbrane oboževalce in glasbenike ter popije rakijo ter že odhiti na oder.
Kdaj ste se zavedli, da bi bila lahko glasba in petje vaš poklic?
Od prvega dne. Nikoli ni bilo vprašanje, ali bi se s tem lahko ukvarjal. Celo življenje že čutim, da je petje dar od Boga, ki sem ga dobil. To je kot neki poziv oziroma poklicanost, ki sem ga dobil, da se razdajam publiki, in to je to, kar si tudi oni zaslužijo.
S čim ste se ukvarjali pred glasbeno kariero?
Že celo življenje se pravzaprav ukvarjam s petjem. Moje celo življenje je povezano s petjem. Hodil sem tudi v glasbeno šolo, kjer sem igral klasično kitaro. Morda bom v Stožicah nanjo nekaj celo zaigral.
Kateri trenutek na vaši glasbeni poti vam je najbolj ostal v spominu in vam je najljubši?
Eden izmed dražjih trenutkov v karieri mi je bil, ko sem preteklo leto začel manjšo turnejo in sem prvič najavil koncert ter prodajo kart. To je bilo ravno v Cvetličarni, ki se je razprodala v eni uri. Bil sem v šoku, nisem mogel verjeti. To mi je bil zagotovo eden izmed najljubših trenutkov v karieri.
Kje najraje nastopate – na velikih odrih ali na manjših koncertih?
Vse ima svoje prednosti in slabosti. V manjših dvoranah je vzdušje intimnejše in lahko lažje dosežeš in začutiš publiko, nastopati v velikih dvoranah pa je nekaj, o čemer si sanjal celo življenje. Mislim, da imam v večjih dvoranah več možnosti in priložnosti, da lahko izkoristim svoj potencial. Torej vse od odra, kreativnosti in vsega, kar pride zraven.
Tako da se ne morem odločiti, kje je bolje. Bolje je, kjer je publika glasnejša. Ampak to bomo lahko kmalu videli v Stožicah.
Kako se spopadate s slavo in oboževalci? Teh najbrž ni malo – vas ljudje pogosto prepoznajo?
Na to ne gledam kot na nekaj slabega. Mislim, da se me slava še ni dosegla in da je do nje še dolga pot. Na to gledam kot na nekaj spontanega. Vsi ljudje smo enaki, nisem nič posebnega, da bi se počutil bolj slavnega kot preostali. Zato gre takrat, ko me kdo ustavi na ulici, zagotovo za normalno človeško reakcijo.
Največ me seveda ustavljajo na ulici. Nekateri me tudi ogovorijo in se mi zahvalijo za kakšno pesem ali pa pripomnijo običajne stvari. Ljudje v živo niso nesramni.
"Zagotovo si želim biti v prihodnosti tudi avtor svojih pesmi in napisati kaj, kar je resnično moje. To je neki moj cilj. Trenutno pa imam ob sebi ljudi, ki to delajo veliko bolje kot jaz. A nekega dne bom to zagotovo počel tudi sam."
Kaj porečete kritikom? Vas ti komentarji prizadenejo? Kako se spopadate z negativnimi odzivi?
Nimam potrebe, da se pred komerkoli skrivam. Zdaj je čas, da se razdajam publiki. Negativnih komentarjev ne berem več in jih ne doživljam. Mislim, da niso vredni, da jih berem in da mene kot osebo ne opisujejo. Ne vem, zakaj bi jih bral. Tako je najbolje in glava je tako najbolj mirna.
Kako poteka vaš ustvarjalni proces?
To proces prepuščam svojih dragim ljudem, ki so okoli mene in to počnejo. Med ustvarjalnim procesom pridem do njih in jim namignem in jih usmerim, kako bi lahko spremenili določeno besedilo ali pa malce priredili glasbo. A vse preostalo prepustim svojim dragim ljudem, s katerimi sodelujem.
"Zdaj je čas, da se razdajam publiki. Negativnih komentarjev ne berem več in jih ne doživljam. Mislim, da niso vredni, da jih berem in da mene kot osebo ne opisujejo," je prepričan 20-letnik.
Želite biti v prihodnje tudi avtor svojih pesmih?
Zagotovo si želim biti v prihodnosti tudi avtor svojih pesmi in napisati kaj, kar je resnično moje. To je neki moj cilj. Trenutno pa imam ob sebi ljudi, ki to delajo veliko bolje kot jaz. A nekega dne bom to zagotovo počel tudi sam.
Maja znova prihajate v Ljubljano, kjer boste v Stožicah priredili dva koncerta. Kaj pripravljate, kaj lahko razkrijete?
Komaj čakam. Imel bom tako slovenske kot hrvaške goste in to bo koncert, ki ga, vsaj tako menim, v Stožicah zagotovo še niste videli. To verjetno rečejo mnogi pevci, a to kar govorim, mislim, da ima smisel. Šlo bo za nekaj, česar ne vidimo vsak dan in na tem delamo že več mesecev, tako da bo vse nekako drugače. Zagotovo pripravljam nekaj, zaradi česar je vredno, da se publika koncerta udeleži. Kar je vredno vsega tega, kar se dogaja in tega, da je publika tako hitro pokupila karte za prvi koncert in tudi za drugega, ki se prodajajo zelo hitro.
"Mislim, da imam v večjih dvoranah več možnosti in priložnosti, da lahko izkoristim svoj potencial. Torej vse od odra, kreativnosti in vsega, kar pride zraven."
Kako ste izbrali ekipo, to je vendarle pomembna odločitev?
Nihče ni bil izbran. Zgodilo se je nekako spontano, samo prišli so in jaz sem jih sprejel tako, da mi ustrezajo. Bilo je zelo spontano in nič ni bilo narejeno na silo.
Negativnih komentarjev ne bere več.
Kakšni so vaši načrti za prihodnost?
Želim samo uživati v vsem tem ter se razdajati občinstvu in se truditi, da čim bolj ozavestim vse, kar se mi in kar se dogaja okoli mene. Če bi mali Jakov videl, kaj se mu dogaja danes, bi bil na kolenih in bi jokal.
Preberite še:
