Grška vlada optimistična, trojka precej manj

Proračun, sprejet s 155 glasovi proti 134, je sporen tako za upnike, ki menijo, da je ocena rasti in primanjkljaja preveč optimistična, kot tudi za sindikate, ki menijo, da je varčevanja preveč.

Trojka mednarodnih posojilodajalcev (Evropska komisija, Evropska centralna banka in Mednarodni denarni sklad) je izračunala, da bo dejanski proračunski primanjkljaj znašal skoraj tri odstotke BDP, torej bo veliko višji od 338 milijonov evrov, kot predvidevajo Atene. Hkrati želi trojka dodatne varčevalne ukrepe videti v javnem sektorju.

Konservativna vlada premierja Antonisa Samarasa je predlagala proračun, v katerem je nadaljevanje 50 milijard dolarjev vrednih krčenj javne porabe in višjih davkov, sprejetih leta 2011. V proračunu je tudi nekaj olajšanja, kot je 30-odstotno znižanje stroškov za kurilno olje.

Atene čakajo na zadnjo tranšo pomoči Grško gospodarstvo se je od leta 2008 skrčilo za 25 odstotkov, trojka pa svari pred predlaganimi davčnimi olajšavami, ko morajo Atene najti še tri milijarde evrov za uresničitev finančnih ciljev. Trojka je Grčiji do zdaj od leta 2010 zagotovila 240 milijard evrov pomoči, Atene pa v sklopu veljavnega programa pomoči čakajo še na 1,8 milijarde evrov zadnje tranše.

Le nekaj ur po sprejetju grškega proračuna bodo o tej državi govorili finančni ministri držav v območju evra, med njimi prvi slovenski finančnik Dušan Mramor. Poleg ocen proračunskih osnutkov članic bodo razpravljali o tem, kaj storiti z Grčijo po izteku evropskega programa pomoči konec leta. Zaradi razhajanj med posojilodajalci in Atenami glede varčevalnih ukrepov bo najverjetneje treba podaljšati obstoječi program pomoči.

Grška vlada med opozicijo in trojko Zapleta se, ker trojka zahteva zapolnitev vrzeli v proračunu za prihodnje leto, ki po njeni oceni znaša od dve do tri milijarde evrov, grške oblasti, soočene s pozivi opozicije po predčasnih volitvah, pa zavračajo dodatne varčevalne ukrepe. To onemogoča sprostitev zadnje tranše posojila v višini 1,8 milijarde evrov v sklopu veljavnega programa in tudi dogovor o nadaljnjih korakih.

Grški finančni minister Gikas Hardouvelis je prejšnji teden vztrajal, da bo Grčija kmalu sklenila dogovor z med Grki osovraženo trojko, iz evroobmočja pa je slišati, da pogajanja potekajo zelo počasi in da razlike ostajajo.

Če dokončnega dogovora trojke in grških oblasti ne bo pravočasno, je edina možnost, ki preostane, "tehnično podaljšanje" obstoječega programa pomoči. A tudi pri tem se zapleta. V Atenah ga želijo podaljšati za mesec ali dva, trojka za dlje časa.