Sobota, 24. 6. 2023, 23.11
1 leto, 6 mesecev
Grki spet odhajajo na volišča
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,12
Voditelju grških konservativcev Kiriakosu Micotakisu se znova nasmiha zmaga na volitvah.
Grki so na parlamentarne volitve odšli že maja letos, ko je zmagala vladajoča konservativna Nova demokracija premierja Kiriakosa Micotakisa. A kljub zmagi Nova demokracija ni dobila dovolj sedežev za sestavo vlade. Grki se tako v nedeljo drugič letos odpravljajo na parlamentarne volitve, na katerih se po anketah zmaga spet nasmiha Novi demokraciji. Po izračunih naj bi tokrat dobila dovolj sedežev za sestavo vlade.
Grčijo je bila pred leti med evropskimi državami najbolj na udaru dolžniške oziroma evrske krize. Velika kriza je januarja 2015 na oblast pripeljala pred krizo obrobno levičarsko stranko Sirizo in njenega voditelja Aleksisa Ciprasa. Ta je želel od EU nadaljnjo pomoč, ne da bi morala Grčija sprejeti varčevalne ukrepe in boleče reforme. To Ciprasu ni uspelo.
Gospodarska rast
Cipras je sicer septembra 2015 znova zmagal, a se je moral po volitvah 2019 posloviti z oblasti. Na čelo grške vlade je takrat prišel Kiriakos Micotakis, voditelj konservativne Nove demokracije (ND). Ta je kmalu začel z obsežno privatizacijo in izvajanjem davčne reforme s ciljem privabljanja naložb v državo.
V času njegove vlade je Grčija zabeležila gospodarsko rast in veliko vložila v vojsko. Čeprav je država med pandemijo covid-19 izgubila pomemben del prihodkov od turizma, je leta 2021 dosegla 8,3-odstotno rast, lani pa 5,9-odstotno.
Huda železniška nesreča ni vplivala na izid volitev
Po navedbah Micotakisa je njegova vlada znižala 50 davkov, zvišala minimalno plačo ter podprla podjetja in posameznike v času zaprtij javnega življenja med pandemijo in rastoče inflacije s paketi pomoči. Obljubil je tudi, da novih davkov ne bodo uvedli in da bodo zaposlili deset tisoč zdravnikov in medicinskih sester v javnem zdravstvenem sistemu.
Leta 2019 je konservativec Kiriakos Micotakis na čelu grške vlade zamenjal levo usmerjenega Aleksisa Ciprasa. Ciprasova Siriza je zdaj druga najmočnejša stranka v državi, a s krepkim zaostankom za Micotakisovo Novo demokracijo.
Micotakisove priljubljenosti nista mogli zamajati ne februarska huda železniška nesreča pri Larisi ne lanska odmevna prisluškovalna afera, ko naj bi grška obveščevalna služba prisluškovala več novinarjem ter evroposlancu in vodji socialdemokratskega Pasoka Nikosu Andrulakisu.
Micotakisova trda politika do migrantov
Številni vzroke za Micotakisovo priljubljenost iščejo predvsem v njegovi trdi politiki do migracij. Vemo, da je poleti in jeseni 2015 Grčija imela ključno vlogo v migrantski krizi, ko so prihajali iz Turčije v Evropo številni begunci in migranti. Ti so pozneje po t. i. balkanski poti nadaljevali pot proti bogatim državam na severozahodu stare celine.
Sam Micotakis za svojo politiko, ki je precej znižala število prosilcev, pravi, da je "trda, a poštena". Pred majskimi volitvami je tako poudarjal, da se je v primerjavi s časi migrantske krize leta 2015 število prosilcev za azil znižalo za 90 odstotkov.
Volitve v senci brodoloma ladje z migranti
Nedeljske parlamentarne volitve bodo potekale v senci nedavne smrtonosne nesreče ladje z migranti, ki je potonila v Jonskem morju pri Peloponezu. Vendar pa naj ta tragedija, ki so jo označili za najhujšo pomorsko nesrečo v grški zgodovini, ne bi vplivala na izid volitev.
Micotakis nagovarja grške volivce tudi s tršo politiko do migracij. Na fotografiji: ladja z migranti v Grčiji leta 2017.
Na majskih parlamentarnih volitvah je Nova demokracija dobila 40,8 odstotka glasov oziroma 146 sedežev v 300-članskem grškem parlamentu. Te volitve so bile sicer prve v Grčiji po letu 1990, ki so jih izvedli povsem po proporcionalnem sistemu podeljevanja sedežev.
Micotakis ne želi koalicijske vlade
55-letni Micotakis je že pred majskimi volitvami zavrnil možnost oblikovanja koalicijske vlade, po objavi izidov pa je dejal, da si Grki želijo "močno vlado s štiriletno perspektivo".
Predsednica države Katerina Sakelaropulu mu je kljub temu podelila mandat za oblikovanje vlade, ki pa ga je še isti dan zavrnil, češ da možnosti za koalicijo ni, in pozval k novim volitvam.
Znova bonus dodatnih 50 sedežev
Nova demokracija bo po napovedih na nedeljskih volitvah dobila podobno število glasov, a ker bo spet veljal t. i. model okrepljene proporcionalne zastopanosti, v skladu s katerim bo zmagovalec prejel dodatnih do 50 sedežev v parlamentu.
Če bo Nova demokracija dobila dodatnih 50 sedežev, jih bo imela v novem sklicu parlamenta med 157 in 163, kar je seveda dovolj za absolutno večino v parlamentu in sestavo nove Micotakisove vlade.
