Grčija ima čas še do nedelje, nato pa …

Voditelji držav v območju evra so danes v Bruslju razpravljali o grški dolžniški krizi. Odločili so, da ima Grčija čas do nedelje, da upnikom pošlje nov predlog za rešitev. V nedeljo se bo nato sestalo vseh 28 članic EU, je povedal predsednik italijanske vlade Matteo Renzi. Renzi upa, da bo ta vrh zadnji, konec pa srečen.

Merklova: Brez solidarnosti je nemogoče pomagati Kaj pa so evropski voditelji povedali ob prihodu na vrh? "Po koncu drugega programa pomoči za Grčijo in po več kot jasnem 'ne' na grškem referendumu še vedno ni podlage za pogajanja o programu v sklopu evropskega reševalnega mehanizma ESM," je izpostavila nemška kanclerka Angela Merkel. Solidarnost in odgovornost v EU gresta po njenih besedah z roko v roki. "Brez solidarnosti je nemogoče pomagati. Brez reform ne bo mogoče po poti, po kateri moramo," je opozorila.

Hollande: Grčija mora ostati v območju evra "Grčija mora ostati v območju evra," je poudaril francoski predsednik Francois Hollande ter znova opozoril, da mora posredovati resne in verodostojne predloge, na katere še čakajo. Nato pa morajo preostale države v območju evra po njegovih besedah prevzeti svojo odgovornost in izkazati solidarnost, in to hitro, kar je v enem tednu.

Cerar: Človek ne ve, kaj naj si v tem hipu misli Človek ne ve, kaj naj si v tem hipu misli, je stanje v grški krizi povzel slovenski premier Miro Cerar ob prihodu. A kljub skoraj že tragikomičnim zapletom in agoniji je treba položaj obravnavati skrajno resno, v duhu solidarnosti in iskanja rešitev, je izpostavil in ocenil, da je grexit vedno bolj realna možnost.

Grčija praznih rok v Bruselj Še pred tem pa so se na sestanku sestali finančni ministri držav v območju evra. Predsednik evroskupine Jeroen Dijsselbloem je po sestanku povedal, da grški finančni minister Evklid Cakalotos danes ni predstavil pisnih predlogov za rešitev krize. Dijsselbloem je še zatrdil, da bo Grčija dobila pomoč le, če bo izvajala varčevalne ukrepe. Dodal je, da bo Grčija v kratkem, verjetno v nekaj urah, posredovala uradno prošnjo za nov program finančne pomoči iz evropskega reševalnega mehanizma.

Vzdušje razprave na izrednem sestanku evroskupine je bilo z novim grškim finančnim ministrom drugačno, bolj spravljivo, sedaj čakajo na uradno prošnjo Grčije za pomoč iz evropskega reševalnega mehanizma, je po sestanku povedal slovenski finančni minister Dušan Mramor.

Juncker: Sem proti grexitu Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker pa je v Evropskem parlamentu danes glede Grčije dejal, da je proti grexitu. "Komisija si bo prizadevala za nov začetek pogajanj z Grčijo. Kam bi prišli, če bi se države nehale pogovarjati druga z drugo?" se je vprašal.

"Zdaj je čas za trezne glave, za pogajanja. Resna napaka je bila, da so Grki odšli s pogajanj, a zdaj je čas, da se vrnemo za pogajalsko mizo in poiščemo rešitev. Ta rešitev ne bo prišla čez noč. Danes se bomo pogovarjali, se skušali razumeti, se pomiriti in umiriti položaj," je še dejal.

Na sestanku evroskupine se je sicer po odstopu Janisa Varufakisa Ciprasu pridružil novi grški finančni minister Evklid Cakalotos, profesor ekonomike na britanskem Oxfordu, njegov portret si lahko preberete tujak. Cakalotos je že priznal, da je zaradi krize nervozen in zaskrbljen, a kljub temu meni, da "si Grčija zasluži boljši dogovor".

Da pot Grčije do novega sporazuma z upniki ne bo lahka, je dal vedeti tudi nemški finančni minister Wolfgang Schäuble, ki s Cakalotosovim predhodnikom Varufakisom ni bil najbolj kompatibilen.

Razprava o poti naprej Evropska centralna banka (ECB) je pod strožjimi pogoji ohranila obseg nujne likvidnostne pomoči grškim bankam, ki po osmih dneh ostajajo zaprte vsaj še danes in v sredo, negotovo pa ostaja tudi njihovo odprtje v prihodnjih dneh, saj denar iz teh dobesedno polzi.

ECB je sicer samo v zadnjih mesecih grške banke založila z 89 milijardami dodatnih evrov, a to za ohranitev vzdržnosti grškega bančnega sistema očitno ne bo dovolj. Grška centralna banka je namreč zaprosila za dodatne tri milijarde evrov, kar pa so v ECB zavrnili. V Frankfurtu, kjer ima ECB sedež, sicer pravijo, da svet banke podrobno spremlja dogajanje v območju evra.

Grški premier Cipras se je sicer v ponedeljek pogovarjal s šefom ECB Mariom Draghijem, govoril pa je tudi s Christine Lagarde iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki mu Grčija dolguje 1,6 milijarde evrov. Odgovor Lagardove: ne moremo vam zagotoviti novega denarja, dokler ne počistite starih dolgov.

Upanja ni veliko Sicer pa v finančnem svetu ni veliko upanja na uspešen dogovor med Grčijo in posojilodajalci. Številni bančni analitiki Grčijo v prihodnje vidijo zunaj območja evra. Bonitetna agencija Fitch tako ocenjuje, da dogovora ne bo niti do 20. julija, ko zapade njen 3,5-milijardni dolg do ECB. Če Grčiji omenjeno poplačilo ne uspe, bo ECB grške banke najverjetneje razglasila za insolventne, navaja britanski časopis Guardian. To bi najverjetneje vodilo v grexit.

Tudi analitiki pri agenciji Standard & Poor's menijo, da je možnost za Grčijo zunaj evrskega območja velika. Po njihovem mnenju je dal verjetnosti takšnega scenarija pospešek prav nedeljski referendum, na katerem so se Grki z 62 odstotki izrekli proti sprejetju pogojev posojilodajalcev.