Evropski uradniki stavkajo proti rezom v administracijo

Pred sedežem Evropske komisije Berlaymont se je zbralo okoli dvesto stavkajočih, ki so voditeljem očitali "patetičen spektakel" ter opozorili, da zategovanje pasu tlakuje pot v katastrofo in recesijo. "EU je dobila Nobelovo nagrado, ker ima javno službo ... Voditelji se gredo patetični spektakel ... Patetični so! Niso kos dogodkom in nalogam, ki jih prinaša to stoletje," je stališče stavkajočih po megafonu razglasil predstavnik enega od treh sindikatov evropskih javnih uslužbencev, ki so pripravili stavko in manjši protest pred Berlaymontom.

Uslužbenci ne morejo pristati na do 15 milijard evrov rezov Ti trije sindikati, Zveza evropskih javnih uslužbencev FFPE, R&D Conseil in Union Syndicale, so v pismu generalnemu sekretarju Sveta EU Uweju Corsepiusu današnjo stavko utemeljili z besedami, da ne morejo pristati na do 15 milijard evrov rezov pri izdatkih za administracijo v evropskem proračunu 2014-2020, ki jih javno zahtevajo nekatere članice unije.

"Četrtek in petek sta nevarna dneva za EU - ne samo za javni sektor, ampak za vso Evropo," je opozoril drug govorec na protestih. Rezi, ki jih zahtevajo nekatere članice, so po njegovih besedah "zelo resna stvar", a dejansko "veliko hrupa za nič", saj bi prinesli zelo majhne prihranke.

Administraciji je namenjenih le šest odstotkov proračuna Za administracijo gre namreč le okoli šest odstotkov evropskega proračuna. Po zadnjem predlogu to v številkah pomeni dobrih 63 milijard evrov. Sindikati ob tem še izpostavljajo, da plače uradnikov in stroški za delovanje nacionalnih javnih uprav pogosto znašajo več kot polovico nacionalnih proračunov. Spomnili so tudi, da državljana EU evropski proračun ne stane nič več kot 0,72 evra na dan.

"Napade", da zaslužijo preveč, so zavrnili tudi z argumentom, da evropska administracija ni večja od uprave Rima, Pariza ali Londona. Niti ni večja od administracij drugih mednarodnih organizacij, kot sta zveza Nato in Britanska skupnost narodov (Commonwealth), so odvrnili predsedniku britanske vlade Davidu Cameronu, ki se zavzema za najgloblji poseg v malho evrokratov.

Rezi bi ohromili delovanje EU-ja Po prepričanju stavkajočih bi rezi, ki jih zahteva več neto plačnic, popolnoma ohromili delovanje EU-ja. Poleg tega je ambiciozen proračun po mnenju protestnikov nujen, saj lahko članice unije le z evropsko politiko računajo na to, da se bodo zmogle učinkovito soočiti z gospodarsko in finančno krizo ter imeti kaj besede na mednarodnem odru.

Stavkajoči so tudi poudarili, da se dobro zavedajo krize, ki že leta divja po Evropi ter žre službe, znižuje plače in piše prave socialne drame. Ob tem so izrazili solidarnost z nacionalnimi uradniki, zaposlenimi in delavci.

Vprašanje rezov v administracijo bo po pričakovanjih ena najbolj vročih tem na vrhu ta konec tedna, ki naj bi prinesel dogovor o evropski porabi v letih 2014-2020. Kaže, da bo v evropski blagajni v teh sedmih letih okoli 1011 milijard evrov, a pogajanja o delitvi proračunskega kolača in piškotkov ne bodo lahka.