Evropska država z najbolj izobraženimi ženskami je …

Odstotek oseb s končano terciarno izobrazbo se v Evropski uniji (EU) stalno zvišuje, precej višji pa je pri ženskah kot moških. Največji delež oseb med 30. in 34. letom, ki imajo terciarno izobrazbo, ima v EU po podatkih, ki jih je pred dnevi objavil Eurostat, Litva. Razlog je veliko število terciarno izobraženih žensk. Najnižji odstotek oseb s terciarno izobrazbo ima Italija, razlog za to pa je nizek odstotek terciarno izobraženih moških.

Na letni ravni se je število visoko izobraženih oseb najbolj povečalo na Hrvaškem, v treh članicah EU pa se je število zmanjšalo. Največja razlika med ženskami in moškimi je bila v Litvi.

Terciarno šolanje jih največ nadaljuje na Hrvaškem Največja enakopravnost med spoloma, kar zadeva izobrazbo, je v Nemčiji, ki je tudi edina članica EU, kjer je bilo terciarno izobraženih več moških kot žensk.

Največji odstotek oseb, ki so nadaljevale terciarno šolanje, ima Hrvaška. V sedmih članicah EU se je število oseb, ki ni nadaljevalo šolanja, povečalo. Med njimi je tudi Slovenija.

Bolgarija je bila edina članica EU, kjer je terciarno šolanje nadaljevalo več moških kot žensk. V Sloveniji je bila druga največja razlika med moškimi in ženskami s končanim terciarnim šolanjem in je bila druga po odstotku oseb, ki so šolanje na terciarni ravni nadaljevale.

V EU vedno več populacije s terciarno izobrazbo, prevladujejo ženske Konec leta 2014 je imelo 37,9 odstotka prebivalcev EU, starih med 30 in 34 let, končano terciarno izobrazbo. V primerjavi z letom 2013 je bilo v EU 0,8 odstotne točke več in v primerjavi z letom 2002 14,3 odstotne točke več populacije, stare med 30 in 34 let, s terciarno izobrazbo. Končano terciarno izobrazbo ima veliko več žensk kot moških, saj je leta 2014 to imelo 42,3 odstotka žensk in 33,6 odstotka moških.

Največ terciarno izobraženih v Litvi, najmanj Italiji Štiri države članice EU so imele leta 2014 več kot polovico oseb, starih med 30 in 34 let, s končano terciarno izobrazbo.

Največ, 53,3 odstotka, terciarno izobraženih je bilo v Litvi, kar je 15,4 odstotne točke več terciarno izobraženih oseb od povprečja EU. Glede na leto 2013 je bila rast terciarno izobraženih oseb v Litvi z dvema odstotnima točkama za 1,2 odstotne točke višja kot na ravni EU. V Litvi je imelo končano terciarno izobrazbo 62,7 odstotka žensk in 44 odstotkov moških, starih med 30 in 34 let.

Devet članic EU ima manj kot tretjino oseb, starih med 30 in 34 let, s končano terciarno izobrazbo. S 23,9 odstotka je najmanj terciarno izobraženih oseb beležila Italija, kjer je bilo glede na leto 2013 1,4 odstotka več oseb s končano terciarno izobrazbo. V Italiji je imelo končano terciarno izobrazbo 29,1 odstotka žensk in 18,8 odstotka moških med 30. in 34. letom.

V Nemčiji manj oseb s terciarno izobrazbo Glede na leto 2013 je lani največjo rast oseb s končano terciarno izobrazbo za 6,6 odstotka beležila Hrvaška. S 4,7-odstotno rastjo ji sledi Ciper in z 2,9-odstotno rastjo Estonija.

Manj oseb s končano terciarno izobrazbo kot leto prej so imele tri članice EU: Nemčija z 1,5-odstotnim upadom, Latvija je imela 0,8-odstotni upad, Irska pa 0,4-odstotni upad oseb s terciarno izobrazbo.

V primerjavi z letom 2002 se je število oseb s terciarno izobrazbo najbolj povečalo v Litvi za 29,9 odstotne točke, na Poljskem za 27,7 odstotne točke in v Latviji za 22,6 odstotne točke. Najmanjšo (4,1-odstotni) rast je v primerjavi z letom 2002 beležila Finska, ki je imela v tem letu najvišjo stopnjo oseb s terciarno izobrazbo (41,2 odstotka).

Največ visoko izobraženih žensk v Litvi, v Nemčiji najmanjša razlika med spoloma Litva je imela z 62,7 odstotka terciarno izobraženih žensk največji delež terciarno izobraženih žensk med državami EU, najmanj z 27,2 odstotka Romunija.

Med državami z največ terciarno izobraženimi moškimi je največji delež z 49,8 odstotka imel Luksemburg, najmanj z 18,8 odstotka Italija.

Največjo razliko med moškimi in ženskami je z razliko 24,5 odstotne točke opaziti v Latviji in najmanjšo za 1,2 točke v Nemčiji. Nemčija je bila edina članica EU, kjer ima končano terciarno izobrazbo v starostni skupini med 30. in 34. letom manj žensk kot moških.

Najmanj jih terciarno izobraževanje nadaljuje v Španiji

Med populacijo EU v starosti med 18 in 24 let je bilo lani 11,1 odstotka takšnih, ki so zapustili šolanje, torej niso nadaljevali šolanja na ravni terciarnega izobraževanja. Šolanja ni nadaljevalo 12,7 odstotka moških in 9,5 odstotka žensk. Največ, to je 21,9 odstotka populacije, jih šolanje opusti v Španiji, na Malti je takšnih 20,4 odstotka, v Romuniji pa 18,1 odstotka oseb, starih med 18 in 24 let. Največ populacije šolanje nadaljuje na Hrvaškem, takšnih je 97,3 odstotka, v Sloveniji šolanje nadaljuje 95,6 odstotka in na Poljskem 94,6 odstotka oseb med 18. in 24. letom.

V četrtini držav EU narašča število tistih, ki opustijo terciarno šolanje V primerjavi z letom 2013 v EU šolanje na terciarni ravni nadaljuje 0,8 odstotne točke več oseb, starih med 18 in 24 let. V primerjavi z letom 2006 pa šolanje nadaljuje 4,2 odstotne točke več oseb v tej starostni skupini.

Največjo rast oseb, ki nadaljujejo šolanje v primerjavi z letom prej, je leta 2014 z 2,3 odstotne točke zabeležil Ciper. V sedmih članicah EU se je število oseb, ki nadaljujejo terciarno šolanje, na letni ravni zmanjšalo; najbolj v Estoniji za 1,7 odstotne točke in Romuniji za 0,8 odstotne točke. Bolgarija je edina članica EU, kjer šolanja na terciarni ravni leta 2014 ni nadaljevalo več žensk kot moških (0,1 odstotne točke).

Med članicami EU v Sloveniji druga največja razlika med moškimi in ženskami V Sloveniji je bilo lani 41 odstotkov populacije, stare med 30 in 34 let, s končano terciarno izobrazbo. To je 3,1 odstotne točke več povprečja EU. V primerjavi z letom prej je bilo takih 0,9 odstotne točke ljudi več, v primerjavi z letom 2002 pa 20,3 odstotne točke več. To pomeni, da terciarna izobraženost v Sloveniji raste hitreje od povprečja EU.

V Sloveniji je imelo lani končano terciarno izobrazbo 53,7 odstotka žensk in 30 odstotkov moških, starih med 30 in 34 let. Žensk s končano terciarno izobrazbo je bilo 23,7 odstotne točke več kot moških, kar je druga največja razlika med ženskimi in moškimi v EU. Večjo razliko je imela s 24,5 odstotne točke samo še Latvija.

Slovenija druga po odstotku oseb, ki nadaljujejo šolanje Šolanja na terciarni ravni v Sloveniji leta 2014 ni nadaljevalo 4,4 odstotka oseb, starih med 18 in 24 let. Leta 2013 se je največ oseb za šolanje na terciarni ravni med državami EU odločilo v Sloveniji. Leto pozneje se je odstotek oseb, ki nadaljujejo terciarno šolanje, v Sloveniji celo zmanjšal za 0,5 odstotne točke, s tem pa nas je prehitela Hrvaška. Šolanje je predčasno končalo šest odstotkov moških in 2,7 odstotka žensk.

Vir: Raziskava Eurostat, objavljena 20. 4. 2015, podatki za leto 2014