Evropa pred 15 leti: V vročinskem valu umrlo 70 tisoč ljudi

Medtem ko je ogromno Evropejcev prve tedne avgusta leta 2003 uživalo na dopustu in se veselilo sončnih vročih dni, so drugi trpeli za posledicami, ki so poleg smrtnih žrtev vključevale požare, škodo v kmetijstvu in splošno pomanjkanje vode.

Najbolj smrtonosna vročina je bila v Franciji

Oblasti so leta 2003 sprva ocenile, da je zaradi posledic vročine avgusta umrlo več kot 20 tisoč oseb, a so kasneje po nekaterih študijah ocenili, da je številka opazno višja. V francoski raziskavi iz leta 2007, v kateri so zaobjeli statistiko smrti od julija do avgusta, so namreč ocenili, da je v Evropi umrlo 70 tisoč ljudi več, kot je običajno v tem časovnem obdobju, povzemajo tuji mediji.

V Franciji je bila vročina najbolj smrtonosna, saj je po uradnih podatkih umrlo okoli 15 tisoč ljudi, večina med njimi je bila starejših od 75 let. Bolnišnice so bile dnevno prenapolnjene, nekatere so morali obravnavati kar na tleh, saj preprosto ni bilo dovolj prostora. "Delali smo, kot da je vojna, kot v poljski bolnišnici," je dejal zdravnik iz predmestja Pariza.

Svojci sploh niso opazili, da so umirali njihovi bližnji 

Mnogi so umrli na domovih, ne da bi njihovi svojci to opazili. Zaradi številnih trupel so bile prenapolnjene tudi mrtvašnice. V Parizu so začasno mrtvašnico uredili v večji hladilni komori ene od tržnic. Več sto oseb so pokopali brez žalne slovesnosti, saj svojci sploh niso opazili, da jim je umrl bližnji.

Novice Nad velik del Evrope prihaja nov vročinski val, drugod nevarnost poplav

Že junij in julij leta 2003 sta bila nenavadno topla, v prvi polovici avgusta pa so v večini evropskih držav padli takratni vročinski rekordi. V britanskem kraju Faversham so izmerili 38,5 stopinje Celzija, v Švici 41,5 stopinje. Na jugu Portugalske se je živo srebro dvignilo celo na 47,5 stopinje Celzija. V Nemčiji so na več krajih izmerili rekordnih 40,2 stopinje Celzija.

O več tisoč mrtvih so tisto poletje med drugim poročali tudi iz Italije, Portugalske, Velike Britanije, Nizozemske in Nemčije. Foto: Thinkstock

Glede na posnetke ameriške vesoljske agencije Nasa so bile temperature v tem obdobju za približno deset stopinj višje kot v istem času leta 2001. Celo v Alpah je bilo nadpovprečno toplo in ledeniki so se začeli taliti, kar je presenetilo tudi pohodnike. Med drugim so morali takrat reševati plezalce s švicarske gore Matterhorn, ko se je zaradi taljenja zrušila skalnata stena.

V Srbiji je Donava dosegla najnižjo raven v 100 letih, podobno je bilo tudi v Nemčiji, kjer so morali zaradi nizke gladine ustaviti ladijski promet po Renu in Elbi.

Kmetijske površine so bile opostošene

Bombe in ostanki druge svetovne vojne, ki so bili že zdavnaj pozabljeni, so iz strug pogledali na površje, kar je ogrožalo življenja številnih plavalcev, ki so se skušali ohladiti v rekah.

V vročini so poginile številne živali, polja pa so obrodila malo. Foto: Reuters Več vodnih zajetij in drugih virov pitne vode se je izsušilo. Zaradi hude suše so v več državah izbruhnili požari. Na Portugalskem so gozdni požari uničili kar 215 tisoč hektarjev površin, kar je enako velikosti Luksemburga.

Na področju kmetijstva je suša prizadela tako poljedelstvo kot živinorejo. Poginili so številni prašiči, krave in perutnina. Polja so obrodila le manjše količine hrane in cene živil so poskočile. Kot ocenjuje britanska vremenska agencija, je evropsko kmetijstvo vročinski val leta 2003 stal okoli 13,1 milijarde evrov.

Novice Vročinski val na Japonskem zahteval najmanj 14 življenj

Britanski raziskovalci so leto po smrtonosnem vročinskem valu v članku v znanstveni reviji Nature izpostavili, da so ga zakrivile okoljske spremembe, na katere vpliva človek. Po njihovi oceni bi se lahko tak vročinski val zgodil le vsakih nekaj tisoč let, a bodo zaradi višjih izpustov ogljikovega dioksida postali vse pogostejši.