Švicarji zaradi novega seva svarijo pred pandemijo znotraj pandemije

Na Danskem bodo drugi odmerek Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 zamaknili do šest tednov po prvem, da bi na ta način cepivo v najkrajšem času prejelo čim več ljudi. Evropska agencija za zdravila je v ponedeljek sporočila, da je za dosego polne zaščite treba spoštovati največ 42 dni med prvim in drugim odmerkom cepiva.

"Do zdaj smo načrtovali, da bi bil razmak med prvim in drugim odmerkom tri do štiri tedne, vendar pa lahko z drugim odmerkom brez težav počakamo do šest tednov," je za TV2 po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal direktor danskega urada za zdravje Soren Brostrom.

"Na ta način bomo lahko cepili več ljudi," je dejal Brostrom.

Nova priporočila veljajo tako za cepivo Pfizer/Biontech, s katerim v EU že poteka cepljenje, kot tudi za cepivo Moderne, o odobritvi katerega naj bi v sredo odločila Evropska agencija za zdravila (EMA), piše STA.

Ta je sicer v ponedeljek sporočila, da mora za to, da bi dosegli polno imunost, miniti največ 42 dni med prvim in drugim odmerkom cepiva Pfizer/BioNTech, na spletni strani poroča Reuters.

EMA na spletni strani navaja, da podatki o učinkovitosti cepiva temeljijo na študijah, v katerih so ljudje oba odmerka prejeli v razmaku od 19 do 42 dni. Pri tem poudarja, da je polna imunost dosežena sedem dni po drugem odmerku.

Vsaka sprememba tega pravila bi zahtevala spremembe odobrene deklaracije izdelka in več kliničnih podatkov v podporo takšni spremembi," sicer bi se štela za nedovoljeno uporabo zunaj smernic, je po poročanju Reutersa opozorila EMA.

Na Danskem s 5,8 milijona prebivalci je doslej prvi odmerek cepiva Pfizerja in BioNTecha prejelo skoraj 47.000 ljudi. V skladu z načrtom najprej cepijo oskrbovance domov za starejše, nato ranljive nad 65 let in zdravstvene delavce.

Od začetka pandemije so na Danskem potrdili 171.434 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 1389 covidnih bolnikov. Konec decembra so zaradi naraščanja števila hospitaliziranih bolnikov podaljšali stroge ukrepe za zajezitev virusa do 17. januarja.

Danska vlada je danes sporočila, da še zaostruje protikoronske ukrepe, ki bodo začeli veljati v sredo. Druženje bo namesto na deset sedaj omejeno na pet oseb. Poslej bo tudi priporočena medsebojna razdalja dva metra. Hkrati so v Koebenhavnu državljane pozvali, naj se izogibajo socialnim stikom.

"Ostanite doma, kolikor le lahko. Ne družite se z ljudmi, ki niso člani vašega gospodinjstva. Vsakdo bi moral dvakrat premisliti, preden zakoraka skozi svoja vrata," je na današnji novinarski konferenci dejala danska premierka Mette Frederiksen, poroča francoska tiskovna agencija AFP, piše STA.

Švicarske oblasti so danes posvarile, da bi lahko nov sev novega koronavirusa povzročil pandemijo znotraj pandemije. V Švici so sicer doslej potrdili 28 primerov okužbe s sevom koronavirusa, ki se širi hitreje od drugih doslej znanih, piše STA.

"Ta nova različica bi se lahko obnašala kot nova pandemija znotraj pandemije," je povedala Virginie Masserey, ki je na švicarskem ministrstvu za zdravje pristojna za nadzor nalezljivih bolezni. "To pomeni, da bi se lahko širila eksponentno in dodala nov val k obstoječemu valu," je pojasnila po poročanju tujih tiskovnih agencij.

Zato je zelo pomembno, da ljudje spoštujejo priporočene ukrepe, da bi zmanjšali število okužb, je pozvala Massereyeva. Če novega seva ne bodo mogli nadzorovati, bodo morali uvesti strožje ukrepe, je še posvarila.

V Švici so doslej potrdili 28 okužb z novim sevom novega koronavirusa, ki se širi hitreje od drugih doslej znanih. Vsi okuženi so se vrnili iz Združenega kraljestva ali pa so bili v stiku z nekom, ki se je vrnil od tam. Na Otoku so sicer ta sev tudi odkrili. Doslej so okužbo z njim potrdili v sedmih od 26 švicarskih kantonov.

V zadnjem dnevu so skupaj potrdili skoraj 4000 novih okužb z novim koronavirusom, umrlo pa je še skoraj 100 covidnih bolnikov. Doslej se je okužilo 463.655 ljudi, umrlo pa jih je 7335, piše STA.

Švica, ki ima 8,6 milijona prebivalcev, je bila sicer med prvimi evropskimi državami, kjer so začeli cepiti proti covidu-19. Doslej so prejeli 233.000 odmerkov cepiva, ki sta ga razvila Pfizer in BioNTech, do konca februarja pa naj bi jih imeli več kot 1,5 milijona.

Na tamkajšnjem ministrstvu za zdravje so danes zagotovili, da bo vsakdo, ki se želi cepiti, cepljen do poletja, poročajo tuje agencije.

V Luksemburgu bodo v ponedeljek zrahljali nekatere ukrepe za zajezitev novega koronavirusa, je po današnji seji vlade povedal tamkajšnji premier Xavier Bettel. Med drugim se bodo lahko znova odprle trgovine, otroci pa se bodo vrnili v šole. Skrajšali bodo tudi nočno policijsko uro.

Ta se bo po novem začenjala ob 23. namesto ob 21. uri. Še vedno bo trajala do 6. ure zjutraj. Odprtje trgovin ter športnih in kulturnih ustanov bo potekalo pod strogimi pogoji, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Restavracije in bari medtem ostajajo zaprti do konca januarja. Prav tako ni sprememb pri pravilih glede omejevanja stikov. Posamezno gospodinjstvo lahko na obisk še vedno sprejme samo dve osebi. Pri zbiranju več kot štirih oseb je obvezno nošenje zaščitnih mask, je še dejal luksemburški premier.

Epidemiološke razmere so se v Luksemburgu v zadnjem času izboljšale. Povprečno število novih okužb je upadlo s 550 na 167 na dan. Upada tudi število covidnih bolnikov v luksemburških bolnišnicah. Tam jih je 124, od tega 34 na intenzivni negi. V državi s 600.000 prebivalci je doslej covid-19 zahteval 502 smrtni žrtvi.

K izboljšanju razmer so po besedah tamkajšnje ministrice za zdravje Paulette Lenert pripomogli predvsem strogi ukrepi, ki so v veljavi od božiča. "Mesec januar bo kritičen," je posvarila ob tem.

Bettel je pojasnil, da so pri odločitvi o novih ukrepih upoštevali tudi to, da vse več ljudi psihično trpi zaradi omejitev, piše STA.

Nemčija bo ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa podaljšala do 31. januarja, do takrat bodo ostali zaprti tudi šole in vrtci, so se danes dogovorili nemška kanclerka Angela Merkel in predsedniki vlad vseh 16 zveznih dežel. Določene ukrepe, vključno s pravili glede stikov, so še bolj zaostrili.

Po novem bo dovoljeno druženje samo z eno osebo, ki ni iz istega gospodinjstva, so določili Merklova in ministrski predsedniki zveznih dežel. Od sredine decembra je sicer druženje omejeno na največ pet ljudi iz dveh gospodinjstev, piše STA.

Kanclerka je na novinarski konferenci po videokonferenčnem srečanju ljudi pozvala, naj čim bolj omejijo stike, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Poleg tega bodo v okrožjih, kjer so v sedemdnevnem obdobju zabeležili več kot 200 novih okužb na 100.000 prebivalcev, nenjuna potovanja dovoljena samo v krogu 15 kilometrov od prebivališča.

Večina trgovin ostaja zaprtih, izjema so med drugim živilske trgovine, lekarne, drogerije, bencinske črpalke, pošte in banke. Zaprti ostajajo tudi frizerski in kozmetični saloni.

Najmanj do 31. januarja bodo zaprti tudi šole in vrtci. Otroci se bodo tako še naprej šolali na daljavo. Šole so tako kot trgovine z nenujnim blagom, bare in restavracije v Nemčiji zaprli pred približno tremi tedni, ko je država uvedla strožje ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Ti naj bi se po prvotnih načrtih iztekli 10. januarja.

Na današnjem srečanju so razpravljali tudi o cepljenju proti covidu-19, ki je v zadnjih dneh tarča ostrih kritik, češ da je bil doslej cepljen majhen delež prebivalstva in da je naročila manj odmerkov cepiva, kot sta jih ponudila ameriški Pfizer in nemški BioNTech. V državi s 83 milijoni prebivalcev so sicer cepili nekaj manj kot 317.000 ljudi.

Dogovorili so se, da bo vlada deželam na podlagi navedb proizvajalca sporočala zanesljive čase dostave odmerkov cepiva, da se bodo lahko organizirali. Poleg 1,3 milijona odmerkov, ki so jih dežele že prejele, naj bi jim do 1. februarja dostavili še skoraj 2,7 milijona odmerkov.

Da bi okrepili proizvodne zmogljivosti, bosta nemška vlada in dežela Hessen podprli proizvajalca cepiva BioNTech, tako da bi lahko še februarja začeli proizvodnjo v novem obratu v Marburgu.

Merklova je sicer po srečanju prosila za razumevanje, da vlada vztraja pri pripravljeni strategiji cepljenja. "V prvem četrtletju bomo lahko cepili zgolj prednostne skupine," je pojasnila. V drugem bo na voljo več cepiva, tako da bo mogoče tudi cepiti veliko več ljudi, je še povedala po poročanju dpa, še piše STA.

Na Japonskem so danes poročali o rekordnih 4916 novih okužbah z novim koronavirusom. Ob hitrem širjenju okužb, ki so drugič v šestih dneh presegle mejo 4000 novih primerov, vlada razmišlja o razglasitvi izrednih razmer v prestolnici Tokio in sosednjih prefekturah. Odločitev o tem naj bi premier Yoshihide Suga sporočil v četrtek.

Današnje število novih okužb, vključno s 1278 potrjenimi primeri okužbe v Tokiu, je preseglo prejšnji rekord, ki so ga na Japonskem potrdili na silvestrovo, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Na Japonskem so na silvestrovo potrdili 4322 novih okužb.

Približno polovico vseh današnjih okužb so potrdili v Tokiu in sosednjih prefekturah Čiba, Kanagawa in Saitama. Območje se sooča s hudim tretjim valom pandemije. Zaradi visokega porasta okužb so guvernerji teh prefektur pozvali premierja Yoshihideja Sugo, naj na tem območju uvede izredne razmere.

"Čas je, da razglasimo izredne razmere" za te štiri prefekture, je danes po poročanju AFP na novinarski konferenci dejal vodja vladnega svetovalnega odbora za pandemijo Shigeru Omi.

Suga je na srečanju vladajoče Liberalno-demokratske stranke napovedal, da bo odločitev o razglasitvi izrednega stanja sprejel v četrtek.

Na Japonskem so se doslej uspeli izogniti izbruhu novega koronavirusa v obsegu, kot so mu priča v Evropi in ZDA. Doslej se je okužilo več kot 254.000 ljudi, umrlo je 3760 ljudi s covidom-19, piše STA.

V Rusiji so doslej z ruskim cepivom proti covidu-19 Sputnik V cepili več kot milijon ljudi, so danes sporočile tamkajšnje oblasti. V zadnjih dneh je sicer število novih primerov okužbe z novim koronavirusom upadlo.

Cepljenje so v Rusiji, ki ima 146 milijonov prebivalcev, začeli v začetku decembra, doslej pa so cepili več kot milijon prebivalcev, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kot je povedal eden od vodilnih predstavnikov inštituta Gamaleja, na katerem so razvili cepivo Sputnik V, Alexander Ginzburg, vsak dan dostavijo 100.000 odmerkov tega cepiva. Letos želijo proizvesti pol milijarde odmerkov, večinoma za izvoz.

V Rusiji so se sicer epidemiološke razmere v zadnjih dneh nekoliko izboljšale. V zadnjem dnevu so potrdili 24.200 novih primerov okužbe z novim koronavirusom. Pred tem so jih dnevno beležili tudi po več kot 28.000. Skupaj se je doslej s tem virusom okužilo 3,2 milijona ljudi, umrlo je 59.500 covidnih bolnikov, piše STA.

Na Danskem bodo drugi odmerek Pfizerjevega cepiva proti novemu koronavirusu zamaknili do šest tednov po prvem, da bi na ta način cepivo v najkrajšem času prejelo čim več ljudi. Evropska agencija za zdravila je v ponedeljek sporočila, da je za dosego polne zaščite treba spoštovati največ 42 dni med prvim in drugim odmerkom cepiva.

"Do zdaj smo načrtovali, da bi bil razmak med prvim in drugim odmerkom od tri do štiri tedne, vendar pa lahko z drugim odmerkom brez težav počakamo do šest tednov," je za TV2 dejal direktor danskega urada za zdravje Soren Brostrom.

"Na ta način bomo lahko cepili več ljudi," je dejal Brostrom. Nova priporočila veljajo tako za cepivo Pfizer/Biontech, s katerim v EU že poteka cepljenje, kot tudi za cepivo Moderne, o odobritvi katerega naj bi v sredo odločila Evropska agencija za zdravila (EMA).

Ta je sicer v ponedeljek sporočila, da mora za to, da bi dosegli polno imunost, miniti največ 42 dni med prvim in drugim odmerkom cepiva Pfizer/BioNTech, na spletni strani poroča Reuters.

EMA na spletni strani navaja, da podatki o učinkovitosti cepiva temeljijo na študijah, v katerih so ljudje oba odmerka prejeli v razmiku od 19 do 42 dni. Pri tem poudarja, da je polna imunost dosežena sedem dni po drugem odmerku.

Vsaka sprememba tega pravila bi zahtevala spremembe odobrene deklaracije izdelka in več kliničnih podatkov v podporo takšni spremembi, sicer bi se štela za nedovoljeno uporabo zunaj smernic, je po poročanju Reutersa opozorila EMA.

Na Danskem s 5,8 milijona prebivalci je do zdaj prvi odmerek cepiva Pfizerja in BioNTecha prejelo skoraj 47 tisoč ljudi. V skladu z načrtom najprej cepijo oskrbovance domov za starejše, nato ranljive nad 65 let in zdravstvene delavce.

Od začetka pandemije so na Danskem potrdili 171.434 okužb z novim koronavirusom, umrlo je 1.389 covidnih bolnikov. Konec decembra so zaradi naraščanja števila hospitaliziranih bolnikov podaljšali stroge ukrepe za zajezitev virusa do 17. januarja, piše STA.

V Španiji je bilo konec lanskega leta registriranih 3,89 milijona brezposelnih, kar je 23 odstotkov več kot leto prej, navedbe ministrstva za delo povzema francoska tiskovna agencija AFP. Analitiki rast pripisujejo pandemiji covid-19, v kateri je bila Španija ena najhuje prizadetih evropskih držav.

Samo decembra se je na novo registriralo 36.825 brezposelnih. Marca in aprila, ko je bila pandemija na vrhuncu, je ta številka dosegla skoraj 600 tisoč.

Tako vlada kot sindikati se strinjajo, da bi bile brez državnih ukrepov - podjetjem so med drugim na voljo subvencije za čakanje na delo - posledice še bistveno hujše. Po nekaterih ocenah bi se lahko število brezposelnih brez njih povečalo za dodatna dva milijona.

Španija spada med evropske države, ki jih je epidemija v letu 2020 posebej močno prizadela. Našteli so več kot 50 tisoč umrlih s covid-19, v krizi pa je tudi gospodarstvo.

Španija je namreč močno odvisna od turizma, ukrepi za preprečevanje širjenja okužb pa so čezmejne turistične obiske skoraj povsem ohromili. Mednarodni denarni sklad je pred kratkim napovedal, da se bo španski BDP letos tudi zaradi tega skrčil za 12,8 odstotka, kar bi pomenilo največji padec med zahodnimi gospodarstvi.

Število brezposelnih je v Španiji sicer vztrajalo visoko že pred koronavirusno krizo. Leta 2013 je imela država 27-odstotno stopnjo brezposelnosti. (STA)

V Belgiji so danes začeli kampanjo množičnega cepljenja proti novemu koronavirus. Potem ko so pretekli teden v testni fazi cepili 700 ljudi, jih nameravajo zdaj po 87 tisoč na teden. Cilj je, da letos cepijo najmanj 70 odstotkov od 11,5 milijona prebivalcev.

Kampanjo začenjajo s cepljenjem zaposlenih in stanovalcev domov za ostarele. Tako bi lahko do konca januarja oziroma začetka februarja cepili med 150 tisoč in 200 tisoč ljudi, poročajo tuje tiskovne agencije.

Sledili bodo zdravstveni delavci, nato bodo na vrsti starejši od 65 let. Za njimi bodo cepili starejše od 45 let z dodatnimi dejavniki tveganja, zatem pa še tiste, ki so pomembni za delovanje gospodarstva in družbe. Cepljenje je prostovoljno in brezplačno.

Belgija je ena najhuje prizadetih članic Evropske unije v pandemiji covid-19. Do zdaj so potrdili več kot 650 tisoč primerov okužbe z novim koronavirusom, umrlo pa je 19.750 covidnih bolnikov.

Trenutno so sicer epidemiološke razmere stabilne. Med 26. decembrom in 1. januarjem so v povprečju našteli 1.582 novih primerov okužbe na dan, kar je 14 odstotkov manj kot v tednu pred tem. Umrlo je v povprečju 65 bolnikov s covid-19 dnevno, kar je 23 odstotkov manj kot v tednu pred tem.

Na belgijskem inštitutu za javno zdravje so sicer opozorili, da bi bil lahko upad števila novih primerov povezan tudi z manjšim številom opravljenih testov med prazniki. (STA)

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 6.602 testih potrdili 1.071 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 53 bolnikov s covid-19, je danes sporočil nacionalni štab civilne zaščite. 

Današnje število novih okužb v 24 urah je nižje, kot je bilo prejšnja dva torka, je povedal vodja hrvaškega zavoda za javno zdravstvo (HZJZ) Krunoslav Capak. Kot je poudaril, je bilo prejšnji torek 1.350 okužb z novim koronavirusom, v torek pred tem pa 1.595. Prejšnja dva torka so tudi opravili nekaj več testov kot v preteklih 24 urah.

Poudaril je, da se je število na novo okuženih v preteklem tednu dni zmanjšalo za 16 odstotkov, medtem ko je bilo v tednu pred tem za 48 odstotkov manj novih okužb. 14-dnevna incidenca okužb na sto tisoč prebivalcev je zdaj 417,5, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 985,9.

Glede na danes objavljene podatke lokalnih štabov civilne zaščite je bilo v preteklih 24 urah v Primorsko-goranski županiji 94 novih okužb, iz Istrske županije poročajo o 65. Običajno je največje dnevno število na novo okuženih na območjih Splita in Zagreba.

Na Hrvaškem je trenutno 5.908 aktivnih primerov okužbe z novim koronavirusom. V bolnišnicah se zdravi 2.390 bolnikov s covid-19, na ventilatorjih je 200 ljudi. V samoizolaciji je nekaj manj kot 17.450 državljanov. Skupno so od 25. februarja lani potrdili skoraj 214.400 okužb z novim koronavirusom in 4.179 smrtnih žrtev covid-19. Okrevalo je več kot 204.300 obolelih. Do zdaj so testirali skoraj 1.041.700 državljanov, so še objavili.

Izpostavili so, da se je do ponedeljka zvečer proti novem koronavirusu cepilo 13.798 ljudi, pri šestih so prijavili stranske učinke.

Hrvaški minister za zdravstvo Vili Beroš je povedal, da je v Čakovcu dan po cepljenju umrla 82-letnica, stanovalka doma za starejše občane. Bila je nepokretna in imela več kroničnih bolezni. Kot je še dejal, je obdukcija pokazala, da je ženska umrla zaradi srčne kapi, ki ni bila posledica cepiva.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović pa je dejal, da po 8. januarju verjetno ne bodo omilili epidemioloških ukrepov, ki so jih zaostrili decembra lani. Medtem so sicer zaradi potresa v Siško-moslavški županiji ukinili posebne dovolilnice za potovanja med županijami.

Po novinarski konferenci so se pred televizijskimi kamerami cepili člani nacionalnega štaba civilne zaščite, razen ministra Beroša, ki okreva po nedavni okužbi z novim koronavirusom. Beroš je napovedal, da se bo cepil čez tri mesece. (STA)

Nemška kanclerka Angela Merkel se bo popoldne na daljavo sešla s predsedniki vlad nemških zveznih dežel, s katerimi bo govorila o podaljšanju ustavitve javnega življenja zaradi novega koronavirusa. Po poročanju nemških medijev je pričakovati, da bodo ukrepe, ki bi se iztekli 10. januarja, zaradi naraščanja števila okužb podaljšali do konca meseca.

Kanclerka in predsedniki vlad vseh 16 dežel se bodo na prvem letošnjem srečanju, ki bo potekalo prek videokonference, najverjetneje osredotočili na dve pereči vprašanji: šole in cepljenje proti novemu koronavirusu.

Deželni ministri za izobraževanje so v ponedeljek pozvali, da bi kljub podaljšanju delne ustavitve javnega življenja ponovno odprli šole vsaj v deželah, kjer bodo to dopuščale epidemiološke razmere. O podrobnostih se morajo sicer še dogovoriti, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Šole so tako kot trgovine z nenujnim blagom, bare in restavracije v Nemčiji zaprli pred približno tremi tedni, ko je država uvedla strožje ukrepe za zajezitev širjenja novega koronavirusa. Od takrat je druženje omejeno na največ pet ljudi iz dveh gospodinjstev.

Dnevno število novih okužb je kljub rahljanju nekaterih pravil glede druženja med prazniki nekoliko upadlo, morda tudi zaradi nižjega števila testiranj na novi koronavirus kot običajno. V zadnjih 24 urah pa so po podatkih Inštituta Roberta Kocha potrdili skoraj 11.900 novih okužb, umrlo je 944 covidnih bolnikov.

Na današnjem srečanju bodo razpravljali tudi o cepljenju proti novemu koronavirusu, ki je v zadnjih dneh tarča ostrih kritik predvsem iz vrst socialdemokratov (SPD). Ti poudarjajo, da je bil v preteklih dneh v drugih članicah Evropske unije cepljen večji delež prebivalstva kot v Nemčiji. Po najnovejših podatkih Inštituta Roberta Kocha je v Nemčiji s 83 milijoni prebivalcev prvi odmerek cepiva do zdaj prejelo nekaj manj kot 266 tisoč ljudi.

Na nemško vlado letijo tudi kritike, da je naročila manj odmerkov cepiva, kot sta jih ponudila ameriški Pfizer in nemški BioNTech, ker je cepiva naročala prek Evropske komisije. Vlado zato nekateri pozivajo, naj poveča pritisk na farmacevtsko industrijo, da bi ta pospešila proizvodnjo cepiva.

Manj sporno je za nemško javnost vprašanje podaljšanja ukrepov. V javnomnenjski raziskavi YouGov je velika večina vprašanih odgovorila, da podpirajo nadaljnjo delno ustavitev javnega življenja. 41 odstotkov jih želi, da veljavnih ukrepov ne bi spreminjali, 24 odstotkov pa bi jih še zaostrilo. 17 odstotkov sodelujočih v raziskavi se je zavzelo za rahljanje ukrepov, 11 odstotkov pa bi jih odpravilo vse ukrepe. (STA)

Za boleznijo covid-19 je decembra umrlo 78 tisoč Američanov, kar je največ v enem mesecu do zdaj od začetka pandemije covid-19 v marcu. Do sinoči se je po podatkih Univerze Johnsa Hopkinsa s koronavirusom v ZDA skupno okužilo več kot 20,8 milijona ljudi, umrlo pa jih je več kot 353 tisoč.

Foto: Reuters

Strokovnjaki opozarjajo, da bo januar še hujši, ne glede na to, da že poteka cepljenje proti koronavirusu. Do ponedeljka so v ZDA cepili 4,6 milijona ljudi, prav tako v ponedeljek pa so začeli cepljeni dobivati že drugi odmerek cepiva podjetij Pfizer in BioNTech, navaja STA.

V bolnišnicah se zdravi 126 tisoč ljudi

V tednu do 3. januarja je umrlo 18.400 ljudi, na novo pa so potrdili 1,5 milijona okužb. To je 16,5 odstotka več kot teden prej, in to kljub dejstvu, da je bilo testiranje za nekaj časa zmanjšano zaradi praznikov. Zaradi covid-19 se po bolnišnicah v ZDA zdravi 126 tisoč ljudi, kar je 25 odstotkov več kot pred mesecem dni. Kljub pozivom, naj ne potujejo, pa je v nedeljo z letali potovalo 1,3 milijona ljudi, kar je največ od marca, poroča STA.

Največ novih primerov okužbe na prebivalca so prejšnji teden potrdili v Arizoni, Tennesseeju in Južni Karolini, največ mrtvih glede na število prebivalcev pa v Kansasu, Wyomingu in Novi Mehiki. V preteklem tednu je bilo povprečno na dan pozitivnih 13,6 odstotka testov po ZDA. Največ, kar 64 odstotkov v Iowi, 56 odstotkov v Idahu in 47 odstotkov v Alabami.

Novi sev odkrili tudi v New Yorku

New York je doletela nesreča prve potrjenje okužbe z novim sevom koronavirusa, ki so ga najprej zaznali v Veliki Britaniji. Guverner Andrew Cuomo je dejal, da gre za moškega v 60. letih iz okolice Albanyja, ki ni potoval, kar pomeni, da je novi sev že udomačen tudi v ZDA. Potrdili so ga že prej v Koloradu, Kaliforniji in na Floridi. New York je do zdaj izvedel 5.000 testov na ta novi sev in odkril le eno okužbo. Okuženi moški dobro okreva, še poroča STA.

Francoska vlada, ki se je znašla pod velikim pritiskom zaradi počasnega cepljenja proti novemu koronavirusu, je danes obljubila, da bo postopek pospešila in nadoknadila zaostanek za številnimi evropskimi državami, ki so cepljenje začele 27. decembra.

V Franciji so v letošnjem letu cepili le nekaj več kot 500 ljudi in kritiki so to številko označevali za škandal v primerjavi z, na primer, 200 tisoč cepljenimi v Nemčiji v podobnem časovnem okviru.

Pod pritiskom, naj prevzame osebno odgovornost, se je predsednik Emmanuel Macron v ponedeljek srečal z najvišjimi uradniki, vključno s premierjem Jeanom Castexom, in se z njimi pogovoril o zaostanku.

Kot je danes zatrdil francoski zdravstveni minister Olivier Veran, bodo cepljenje izrazito pospešili. Samo v ponedeljek je bilo cepljenih več kot 2.000 ljudi, v prihodnjih dneh pa nameravajo nadaljevati z veliko hitrostjo in dohiteti sosednje države, je zatrdil v pogovoru za radio RTL.

"Do četrtka bomo bistveno povečali številke," je dejal in napovedal "eksponentno krivuljo" cepljenja. Francija bo po njegovih besedah "okrepila, pospešila in poenostavila" svojo strategijo cepljenja, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Do konca januarja bo vlada izdala pooblastila za cepljenje starejših od 75 let, ki niso v domovih za starejše. Ukrep bo zajel pet milijonov ljudi. Kampanjo bodo razširili še na gasilce in pomočnike na domu, starejše od 50 let, je napovedal Veran.

Kot je dodal, bo v prihodnjih dneh vlada tudi omogočila vsem, ki se bodo želeli cepiti, da se vpišejo na poseben seznam.

Francija trenutno po njegovih besedah prejema 500 tisoč odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha tedensko. Ko bo enkrat odobreno, bo država prejela tudi 500 tisoč odmerkov cepiva Moderne na mesec.

Kot piše AFP, vladi delo otežuje skepticizem glede cepljenja. Le 40 odstotkov Francozov se želi cepiti, medtem ko je v Veliki Britaniji takih glede na pretekli teden objavljeno raziskavo inštituta Ipsos 77 odstotkov.

Francoske oblasti so v ponedeljek poročale o nekaj več kot 4.000 novih primerih okužbe z novim koronavirusom, umrlo je 380 obolelih s covid-19.

Po besedah Verana so do zdaj zabeležili tudi približno deset potrjenih primerov ali sumov novega seva koronavirusa, ki se je pojavil v Angliji. (STA)

Izrael je odobril cepivo proti novemu koronavirusu, ki ga je razvila ameriška farmacevtska družba Moderna, so v ponedeljek zvečer sporočili iz družbe. Za ZDA in Kanado je Izrael tretja država, ki je odobrila uporabo tega cepiva. Evropska agencija za zdravila (EMA) naj bi odločitev o odobritvi cepiva sprejela v sredo.

Izraelsko ministrstvo za zdravje je z Moderno sklenilo dogovor o dobavi šestih milijonov odmerkov cepiva. Prvo pošiljko naj bi prejeli v kratkem.

V Izraelu od 20. decembra že poteka cepljenje proti novemu koronavirusu s cepivom, ki sta ga izdelala ameriški Pfizer in nemški BioNTech. Minister za zdravje Yuli Edelstein je danes dejal, da je do zdaj prvi odmerek cepiva prejelo približno 1,37 milijona Izraelcev, poroča dpa.

V Izraelu so zaradi hitrega naraščanja števila okužb že tretjič ustavili javno življenje, vendar pa zdravstveni delavci opozarjajo, da so omejitve preveč ohlapne, in pozivajo k še strožjim ukrepom. V državi so v ponedeljek potrdili 8.308 novih okužb z novim koronavirusom, pozitivnih je bilo 7,6 odstotka testov.

Cepivo Moderne je trenutno v postopku odobritve poleg v EU tudi v Singapurju, Švici in Združenem kraljestvu. Moderna je v ponedeljek napovedala, da bo letos povečala proizvodnjo cepiva za sto milijonov odmerkov. Namesto najmanj 500 milijonov odmerkov naj bi tako letos proizvedli najmanj 600 milijonov odmerkov, so sporočili iz podjetja. (STA)

Avstralski premier Scott Morrison je pod vse večjim pritiskom, naj vlada pospeši postopek odobritve cepiv proti novemu koronavirusu v državi, a kot je zatrdil danes, ne bo sprejemal "nepotrebnih tveganj". V ta naj bi bile primorane nekatere bolj prizadete države, na primer Velika Britanija.

Čeprav v številnih državah že nekaj časa poteka cepljenje proti novemu koronavirusu, avstralski pristojni regulator še vsaj mesec dni naj ne bi odločil o odobritvi kandidatnih cepiv. Odmerjanje prvih doz pa je predvideno do konca marca.

Morrison, ki se je v začetku pandemije hvalil, da bo Avstralija "na začetku vrste" za katerokoli cepivo, se je zaradi tovrstnega - za mnoge počasnega - poteka znašel pod pritiskom. A kot je menil danes, so bile nekatere huje prizadete države, kot je Velika Britanija, s hitrim odobravanjem cepiv prisiljene v tveganja.

"Avstralija ni v izrednih razmerah, kot je Združeno kraljestvo, zato nam ni treba ubirati bližnjic. Ni nam treba sprejemati nepotrebnih tveganj," je za lokalni radio 3AW dejal Morrison.

Velika Britanija je po njegovih besedah v zelo zgodnji fazi cepljenja, pri čemer naj bi imeli "kar nekaj težav", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Avstralski premier sicer že več tednov pravi, da bo cepljenje v Veliki Britaniji, ZDA in drugod Avstraliji ponudilo več podatkov o varnosti cepiv, kot bi jih lahko klinična testiranja.

Avstralija s približno 25 milijoni prebivalcev je sklenila dogovor o nakupu skoraj 54 milijonov odmerkov cepiva podjetja AstraZenece in univerze Oxford. 3,8 milijonov odmerkov naj bi prispelo zgodaj letos.

Dogovor o dobavi 51 milijonov odmerkov cepiva ima sklenjen tudi s podjetjem Novavax. Dobila naj bi še deset milijonov odmerkov cepiva podjetij Pfizer in BioNTech.

Avstralija je v veliki meri ustavila širjenje novega koronavirusa v državi, se pa bojuje z manjšimi skupki okužb v največjih mestih v državi, Sydneyju in Melbournu. Zaradi covid-19 je trenutno po vsej državi v bolnišnicah 26 ljudi. (STA)

Na ameriških letališčih so lani po podatkih uprave za varnost v prometu (TSA) varnostno pregledali 500 milijonov manj ljudi kot leta 2019. Razlog za 61-odstoten padec števila letalskih potnikov je seveda pandemija covid-19.

TSA je leta 2019 pregledala 824 milijonov letalskih potnikov, lani pa 324 milijonov. Letos se položaj malce izboljšuje, saj so 3. januarja na letališčih pregledali 1,3 milijona ljudi, kar pa je še vedno 45 odstotkov manj kot 3. januarja lani.

Uprava pričakuje, da bo število letalskih potnikov še naprej postopoma naraščalo, vseeno pa bo še večino letošnjega leta ostalo precej pod ravnjo pred pandemijo.

Primerljiv padec ugotavljajo tudi letalske družbe. Sredi decembra lani so imele 57 odstotkov manj potnikov kot sredi decembra 2019, so sporočili iz združenja Zračne družbe za Ameriko. Padec števila potnikov v notranjem prometu je bil 56-odstoten, padec števila mednarodnih potnikov pa 66-odstoten.

Večje ameriške letalske družbe so imele v prvih devetih mesecih leta 2020 skupaj za 36 milijard dolarjev izgub, vendar pa so dobile skoraj enako vsoto pomoči iz zveznega proračuna v dveh svežnjih pomoči zaradi pandemije. Zavezati so se sicer morale, da ne bodo odpuščale, da pomoč ne bi končala v žepih vodstev in delničarjev. (STA)

Italijanska vlada je ponoči sprejela odlok, ki od srede do 15. januarja uvaja prehodno obdobje protikoronskih ukrepov. V tem času bodo dežele v skladu s sistemom označevanja glede na tveganje za okužbo na delovne dni obarvane rumeno, za konec tedna pa oranžno. Med konci tedna bo torej veljalo več omejitev.

Že prihodnji konec tedna bodo tako znova odpravili možnost prehajanja med občinami, pri tem velja izjema za občine z manj kot 5.000 prebivalci, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.

Poleg tega bodo lahko konec tedna gostinski lokali ponujali le obroke za s seboj, trgovine pa bodo z izjemo živilskih trgovin in lekarn zaprte. Doma bo mogoče na obisku sprejeti le dva sorodnika ali prijatelja.

Kot dodaja APA, je pričakovati, da bo vlada okrog 15. januarja sprejela novo ureditev z ukrepi glede na razvoj epidemije.

V Italiji so med božično-novoletnimi prazniki veljali strogi ukrepi za zamejitev širjenja novega koronavirusa, pri čemer so bili ti že takrat nekoliko omiljeni na delovne dni.

Po koncu praznikov je država s četrtkom načrtovala vrnitev na t. i. semaforski sistem, ki dežele glede na stopnjo epidemiološke ogroženosti deli na rdeče, oranžne in rumene. Temu ustrezno strogi so tudi ukrepi, ki tam veljajo.

Na seji vlade v ponedeljek zvečer so se tudi dogovorili, da se bodo dijaki višjih srednjih šol v Italiji vrnili v razrede 11. januarja namesto v četrtek kot mlajši otroci. Po 11. januarju pa bodo dijaki v šolah le polovico običajnega časa.

V Furlaniji-Julijski Krajini pa bo pouk za dijake višjih srednjih šol v celoti potekal na daljavo vsaj do 31. januarja, poroča Primorski dnevnik na svoji spletni strani. Po pisanju tržaškega časnika bo predsednik te dežele Massimiliano Fedriga odredbo o tem podpisal v prihodnjih dneh. Za podaljšanje šolanja na daljavo se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sicer odločilo več italijanskih dežel.

Humanitarna organizacija Save the Children v Italiji je danes opozorila, da je pandemija močno vplivala na življenje milijonov mladih, šolanje na daljavo pa je že povzročilo "morda nepopravljivo škodo". Objavila je javnomnenjsko raziskavo, v kateri je 28 odstotkov najstnikov med 14. in 18. letom navedlo, da je najmanj en njihov sošolec med pandemijo nehal hoditi v šolo. 37 odstotkov od skupno tisoč vprašanih pa je pri sebi opazilo negativen vpliv pandemije na učenje, poroča AFP.

V Italiji sicer danes prihaja 470 tisoč odmerkov cepiva podjetij Pfizer in Biontech. Gre za drugo pošiljko dobave cepiva, ki jih bodo dostavili neposredno na 294 točk za cepljenje po vsej državi.

V prvi fazi cepljenja, ki se je začelo 27. decembra, je Italija upravičena do 3,4 milijona odmerkov cepiva. Do zdaj so cepili približno 170 tisoč ljudi. (STA)

Mehika je v ponedeljek za nujno uporabo odobrila cepivo proti novemu koronavirusu, ki sta ga razvila švedsko-britansko farmacevtsko podjetje AstraZeneca in britanska univerza Oxford.

Da so pristojni mehiški regulatorji odobrili cepivo, je v ponedeljek na Twitterju sporočil namestnik mehiškega ministra za zdravje Hugo Lopez-Gatell. Cepivo, ki so ga pred tem že odobrili v Veliki Britaniji, Indiji in Argentini, bo po njegovih besedah v državi predvidoma na voljo marca.

Gre za drugo cepivo proti novemu koronavirusu, ki so ga do zdaj odobrile mehiške oblasti. V državi so 24. decembra začeli množično cepljenje s cepivom ameriškega Pfizerja in nemškega BioNTecha.

Prednost pri cepljenju imajo zdravstveni delavci. Do nedelje so po podatkih vlade cepili okoli 30 tisoč zaposlenih v zdravstvu, približno četrtino vseh, ki jih nameravajo cepiti v prvi fazi, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Mehika je z AstraZeneco sklenila dogovor o nakupu 77,4 milijona odmerkov njenega cepiva. Skupaj z Argentino sta z britanskim farmacevtskim podjetjem sklenili tudi dogovor o proizvodnji njegovega cepiva tako v Mehiki kot v Argentini z namenom oskrbe držav Latinske Amerike.

Mehika je predhodni dogovor o nakupu sklenila še s kitajskim podjetjem CanSino, ki prav tako razvija svoje cepivo. Država je tudi del mednarodne pobude Covax, katere namen je pravična razdelitev cepiva proti novemu koronavirusu po svetu.

Mehiška vlada je obljubila, da bo omogočila brezplačen dostop do cepiva po vsej državi, ki ima skoraj 129 milijonov prebivalcev. Gre za velik logističen izziv, ki bo vključeval tudi vojsko.

Mehika je glede na število smrtnih primerov zaradi covid-19 četrta najhuje prizadeta država na svetu. Do zdaj je ob približno 1,4 milijona potrjenih primerih okužbe z novim koronavirusom zaradi covid-19 umrlo več kot 127 tisoč ljudi. (STA)