Torek, 3. 3. 2026, 20.23
3 tedne, 1 dan
Zaplet pri evakuaciji Slovencev z Bližnjega vzhoda: letalo ne sme pristati
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,45
Po neuradnih informacijah je avtobus s slovenskimi državljani že na meji z Omanom, slovenski državljani bodo proti Brniku poleteli z letališča v Maskatu.
Slovenski državljani na Bližnjem vzhodu, ki so danes z avtobusi iz Dubaja pripotovali v Oman, so na varnem na letališču v Maskatu, a se je pri njihovi evakuaciji pojavil zaplet. Letalo s posadko, ki bi jih moralo predvidoma v sredo zjutraj prek Egipta pripeljati na Brnik, je v pripravljenosti, a zaradi nenehnega spreminjanja varnostne situacije v regiji trenutno nima dovoljenja za pristanek v Maskatu, so sporočili iz Urada vlade za komuniciranje.
"Vlada in vse pristojne službe si prizadevajo, da slovenske državljane čim prej pripeljejo varno v domovino. Ko bodo znane nove informacije, bodo s tem seznanjeni potniki in javnost," so sporočili z Ukom.
Povzetek dosedanjega dogajanja:
Iz Omana naj bi ponoči proti Sloveniji poletelo prvo posebno letalo s slovenskimi državljani, ki so na Bližnjem vzhodu obtičali zaradi prekinitve poletov po sobotni ameriško-izraelski vojaški operaciji proti Iranu. Potniki so z avtobusi iz Združenih arabskih emiratov (ZAE) prispeli v Oman, v domovino naj bi se vrnili v sredo zjutraj. Poleg poleta danes zjutraj sta za sredo načrtovana še dva poleta v poznih popoldanskih oziroma večernih urah, so še sporočili. MZEZ je medtem sporočilo, da je na območju Bližnjega vzhoda približno tisoč Slovencev, vendar število ni točno, saj se iz ure v uro povečuje.
Z letališča v omanskem Maskatu naj bi prvo letalo s slovenskimi državljani na krovu ponoči predvidoma poletelo proti Sloveniji. V domovino naj bi prispeli v sredo zjutraj. Uradne informacije o poletu niso znane, na spletni strani ljubljanskega letališča pa je navedeno, da naj bi letalo iz Maskata potovalo prek egiptovskega letovišča Šarm el Šejk in na Brniku pristalo v sredo zjutraj.
Sporočilo predsednika vlade na Instagramu:
Predsednik vlade Robert Golob je v rednem stiku z veleposlanico Republike Slovenije v Abu Dabiju. Trenutno stopajo neposredno v stik s slovenskimi državljani, družinami z otroki, ki prejemajo natančna navodila glede jutrišnjega odhoda proti Omanu. Za jutri sta predvidena še dva poleta v poznih popoldanskih oziroma večernih urah. Vlada je razporedila 1,5 milijona evrov za polete, s katerimi bodo Slovenci poleteli nazaj v domovino.
Ob tem se je premier zahvalil vsem ekipam, ki so v preteklih dveh dneh neumorno iskale rešitve in usklajevale aktivnosti za varno vrnitev slovenskih državljank in državljanov v domovino. "Posebna zahvala gre ekipi Veleposlaništva Republike Slovenije v Abu Dabiju in veleposlanici Nataliji Al Mansour, ki s svojo maloštevilno, a izjemno predano ekipo deluje strokovno ter nudi pomoč in informacije našim ljudem," so še sporočili iz kabineta predsednika vlade.
Podpredsednik vlade Matej Arčon je v ponedeljek ob robu slovesnosti ob dnevu Civilne zaščite na Brdu pri Kranju dejal, da urejajo prevoze z vseh preostalih območij do omanskega glavnega mesta Maskat, od koder naj bi "v prihodnjih dneh poletela čarterska letala".
Na ministrstvu pravijo, da podatke o številu slovenskih državljanov, ki so trenutno na območju Bližnjega vzhoda, še zbirajo, saj se njihovo število iz ure v uro povečuje. Ocenjujejo, da je v širši regiji Bližnjega vzhoda približno tisoč ljudi. Do tega trenutka se je na MZEZ s prošnjo za pomoč pri evakuaciji iz ZAE obrnilo več kot 700 oseb. Glede Irana sporočajo, da trenutno nimajo evidentiranih slovenskih državljanov, ki bi se javili in zaprosili za konzularno pomoč.
Državljani se za pomoč in informacije lahko obrnejo na pristojna slovenska veleposlaništva v regiji in na dežurno službo ministrstva.
Dodali so, da EU neposredno ne usklajuje evakuacij, saj so te v pristojnosti posameznih držav članic. Potekata pa stalna izmenjava informacij in medsebojna pomoč med državami članicami, tudi ponujanje možnosti drugim državljanom EU, da uporabijo njihove lete in obratno.
MZEZ z državljani na kriznih območjih komunicira prek vseh razpoložljivih kanalov. Dežurna telefonska številka je na voljo 24 ur na dan in ni vezana le na trenutne razmere. Za dodatno podporo so aktivirali tudi klicni center 114, kjer lahko tako državljani v tujini kot tudi njihovi družinski člani dobijo ključne informacije.
"Vsem državljanom, ki so na prizadetih območjih ali so na poti v regijo, svetujemo, da redno spremljajo uradne informacije, upoštevajo navodila lokalnih oblasti in ostanejo v stiku s slovenskimi diplomatsko-konzularnimi predstavništvi. Predvsem pa svetujemo, da ostanejo na varnem in v zaprtih prostorih, stran od oken," so še pozvali.
Težave zaradi odpovedanih poletov imajo tudi Slovenci v drugih delih sveta, ki bi se morali domov vračati prek letalskih vozlišč, kot so Dubaj, Abu Dabi in Doha, ki so zaprta. Generalni sekretar združenja turističnih agencij Mišo Mrvaljević je za STA ocenil, da se skupno okrog tisoč slovenskih turistov ne more vrniti domov.
Številni Slovenci so zaradi vojne na Bližnjem vzhodu obtičali tam oziroma v Aziji in Oceaniji ter se ne morejo pravočasno vrniti na delo. Večina jih bo po pričakovanjih koristila dopust, glede na zakon o delovnih razmerjih pa bi se lahko sklicevali tudi na institut višje sile.
Na ministrstvu za delo so povzeli, da je skladno z zakonom o delovnih razmerjih temeljna obveznost delavca, da opravlja delo na delovnem mestu oziroma v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, v času in na kraju, ki sta določena za izvajanje dela, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu.
Delavec mora delodajalca obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oz. bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti, so navedli.
Pravica do nadomestila plače v primeru odsotnosti z dela je po njihovih besedah urejena v zakonu o delovnih razmerjih in s "specialnimi zakoni", lahko pa tudi s kolektivnimi pogodbami. Višina nadomestila je odvisna od vzroka, zaradi katerega je delavec odsoten. Pri tem pa se posamezni vzroki med seboj izključujejo.
V izjemnih primerih je odsotnost delavca z dela opravičena tudi zaradi višje sile, ki je opredeljena kot prisotnost zunanjega vzroka, nepričakovanost dogodka ter neizogibnost in neodvrnljivost dogodka, so spomnili na ministrstvu. "Pri presoji podanosti višje sile pa je treba v vsakem posamičnem konkretnem primeru presojati prisotnost vseh elementov višje sile, ki so opredeljeni v obligacijskih razmerjih," so poudarili.
Delavec, ki ne more opravljati dela zaradi višje sile, je v skladu z zakonom o delovnih razmerjih upravičen do polovice plačila, ki bi mu pripadalo, če bi delal, vendar ne manj kot 70 odstotkov minimalne plače. Ta je za letos postavljena pri 1.481,88 evra bruto.
