Petek, 2. 12. 2016, 11.19
6 let, 7 mesecev
Bo Hofer Avstrijo spet naredil veliko?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,45
4
Avstrijci bodo v nedeljo že drugič letos odločali o tem, kdo bo prihodnjih šest let njihov zvezni predsednik – svobodnjak Norbert Hofer ali uradno neodvisni, dejansko pa kandidat Zelenih Alexander Van der Bellen.
Na razveljavljenih volitvah je zmagal Van der Bellen
Avstrijci so predsednika v drugem krogu letos enkrat že izbrali, in sicer je 22. maja za las – za 30.863 glasov razlike - zmagal Van der Bellen. Vrhovi EU so se oddahnili. A prehitro, saj je avstrijsko ustavno sodišče 1. julija zaradi nepravilnosti (prehitro štetje več kot 77 tisoč glasovnic po pošti) razveljavilo drugi krog volitev.
Podobno tesno, kot je bilo spomladi, bo verjetno tudi v ponovljenem drugem krogu. Negotov izid napovedujejo tudi javnomnenjske ankete. Vsekakor pa sta se Evropa in svet od 22. maja, ko sta se 45-letni Hofer in 72-letni Van Der Bellen prvič pomerila, precej spremenila – in to bi bilo lahko voda na mlin Hoferju.
Podobnosti med Hoferjem in Trumpom
Britanci so 23. junija na referendumu izglasovali izstop iz EU, 8. novembra pa so Američani v Belo hišo poslali newyorškega milijarderja in najbolj slavnega slovenskega zeta vseh časov Donalda Trumpa. Ta je zmagal tudi s pomočjo zahtev po strogem nadzoru mej in omejevanju priseljevanja, zahtev, ki so blizu tudi Hoferju.
Norbert Gerwald Hofer se je rodil 2. marca 1971 v kraju Vorau na avstrijskem Štajerskem, a se je družina pozneje preselila na Gradiščansko. Po izobrazbi je letalski tehnik. Je drugič poročen in ima štiri otroke, od tega tri s prvo ženo. Vzgojen je bil kot katolik, a je leta 2009 postal evangeličan. Znan je kot vnet ljubitelj orožja, rad strelja, skoraj vedno naj bi imel s sabo pištolo Glock. Zagovarja načelo Najprej Avstrija (Österreich Zuerst), ohranitev avstrijskih krščanskih korenin, strožjo politiko glede priseljevanja, boj proti islamizmu, tesnejše povezovanje z višegrajskimi državami ... Pred leti se je poškodoval pri skoku s padalom, zato si pri hoji pogosto pomaga s palico. Od leta 2006 je Hofer poslanec v avstrijskem parlamentu.
Naredimo Avstrijo spet veliko
Zaradi podobnosti med Trumpovimi in Hoferjevimi stališči podporniki avstrijskega svobodnjaka že tiskajo majice z napisom Make Austria great again. Če bo v nedeljo zmagal Hofer, bo prvič po drugi svetovni vojni predsednik katere od zahodnih držav postal kandidat stranke, ki jo uvrščajo na skrajno desnico. Svobodnjaki se sicer otepajo oznake skrajna desnica in se po novem označujejo kot domovinska socialna stranka.
Ne glede na to, ali bo Hofer zmagal ali ne, pa je njegov vzpon in vzpon svobodnjaške stranke (FPÖ), ki jo vodi Heinz-Christian Strache, že prisilil socialdemokrate (SPÖ) in konservativno ljudsko stranko (ÖVP), ki sestavljata vladno veliko koalicijo, da morajo zagovarjati strožjo politiko do priseljevanja in prosilcev za azil ter glede turške včlanitve v EU. Obraz te nove strožje politike je mladi avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz (ÖVP).
Ko je bila Avstrija še zvesta Nemčiji in Angeli Merkel
Ko je nemška kanclerka Angela Merkel septembra lani odprla meje za migrante in begunce, je bila avstrijska vladna koalicija, ki jo je takrat vodil socialdemokrat Werner Faymann, še zvesto ob strani svoje velike sosede. Faymann je takrat dokaj napadalno obtoževal madžarskega premierja Viktorja Orbana in druge voditelje višegrajskih držav, ki so nasprotovali sprejemanju migrantov, nesolidarnosti in jim grozil s sankcijami.
Alexander Van der Bellen se je rodil 18. januarja 1944 na Dunaju. Po izobrazbi je univerzitetni profesor ekonomije. Ima zanimivo družinsko zgodovino. Njegovi predniki so se iz Nizozemske v 18. stoletju preselili v carsko Rusijo. Po oktobrski revoluciji je družina Van der Bellen pobegnila v Estonijo. Ko je tudi Estonija padla v sovjetske roke leta 1940, so se preselili na Dunaj, ki je bila takrat del nacistične Nemčije. Ko so Sovjeti zasedli Dunaj, se je družina Van der Bellen že tretjič umaknila pred komunisti, tokrat na zahod Avstrije, na Tirolsko. A kljub tej družinski zgodovini je bil mladi Alexander na začetku navdušen nad komunizmom. V 70. letih je postal socialdemokrat, nato pa je v 80. prestopil k Zelenim, ki jih je vodil med letoma 1997 in 2008. Zdaj se razglaša za liberalca anglosaške smeri. Je zagovornik multikulturne družbe in za zavezništvo z Nemčijo. Pripadal je evangeličanski cerkvi, a je izstopil iz nje in postal ateist. Tudi Van der Bellen, ki ga prijatelji kličejo Sascha, je drugič poročen. S prvo ženo ima tri otroke.
Toda ko je bilo jasno, da tudi večina Avstrijcev nasprotuje politiki odprtih vrat za migrante, je rdeče-črna velika koalicija obrnila ploščo in začela strožjo politiko. Avstrijska zunanja politika pod vodstvom Kurza je tudi dosegla zaprtje balkanske poti na makedonsko-grški meji.
Polom povojnega političnega razmerja moči
Toda za nezadovoljne avstrijske volivce to ni bilo dovolj. Tako so v prvem krogu predsedniških volitev 24. aprila letos kaznovali tako socialdemokrate kot konservativce. Kandidat Avstrijske ljudske stranke Andreas Khol je tako dobil nekaj več kot 11 odstotkov, kandidat socialdemokratov Rudolf Hundstorfer pa slabih 11 odstotkov. Zmagal je Hofer, ki je dobil 35 odstotkov glasov, drugi je bil Van der Bellen z 21 odstotki.
Ta izid je pokazal, da se je dokončno zamajal povojni avstrijski politični sistem, ko sta obe največji stranki – ÖVP in SPÖ - skupaj ali posamično s pomočjo manjšega partnerja vladali naši severni sosedi. Ta sistem dvovladja je v 80. letih prejšnjega stoletja začel počasi spodjedati nekdanji vodja svobodnjakov, zdaj že pokojni Jörg Haider.
Vzpon svobodnjakov
Svobodnjakom je v nekaj desetletjih uspelo postati najbolj priljubljena avstrijska politična stranka, tudi s tem, da so začeli nagovarjati delavske volivce, ki jih je socialdemokratska stranka v zadnjem času zanemarila.
Avstrijski predsednik nima izvršilne oblasti, a Hoferjeva izvolitev lahko še okrepi moč svobodnjaške stranke Heinza-Christiana Stracheja, ki je že dolgo časa najbolj priljubljena stranka v Avstriji. Na drugi strani lahko Van der Bellena izvolitev zaplete v primeru zmage svobodnjakov na prihodnjih parlamentarnih volitvah, ki bodo najpozneje leta 2018. Van der Bellen je namreč zatrdil, da Stracheju, četudi bi zmagal na volitvah, ne bo podelil mandata za sestavo vlade.
Da bi socialdemokrati preprečili počasno drsenje na obrobje političnega prostora, je po prvem krogu 9. maja letos Faymann odstopil s položaja avstrijskega kanclerja in predsednika socialdemokratov. Novi kancler in vodja socialdemokratov je postal Christian Kern.
Razklani volivci Avstrijske ljudske stranke
V stiski niso samo socialdemokrati, ampak tudi ljudska stranka. Prav volivci ljudske stranke bodo 4. decembra verjetno jeziček na tehtnici. V prvem drugem krogu 22. maja, so se konservativni volivci razdelili na pol – ena polovica je glasovala za Hoferja, druga za nekdanjega prvega moža avstrijskih Zelenih.
Tudi pred ponovljenim drugim krogom volitev so ljudska stranka in njeni volivci razdeljeni. Predsednik stranke Reinhold Mitterlehner je tako podprl Van der Bellena, njegov soimenjak Reinhold Lopatka, vodja poslancev ljudske strank v avstrijskem zveznem parlamentu, pa Hoferja.
Kristjani za Hoferja, nekdanji evropski komisar za Van der Bellena
Hoferja je javno podprla skupina politikov in volivcev ljudske stranke z imenom Kristjani za Norberta Hoferja, na drugi strani je skupina nekdanji avstrijskih diplomatov in konservativnih politikov z nekdanjim evropskim komisarjem Franz Fischlerjem na čelu podprla Van der Bellena.
Rezidenca avstrijskega zveznega predsednika je v Leopoldinskem krilu nekdanje cesarske palače Hofburg. Mandat zveznega predsednika traja šest let. Zadnji avstrijski predsednik je bil socialdemokrat Heinz Fischer. Ker je njegov mandat potekel, zaradi razveljavitve drugega kroga volitev pa novega predsednika še ni, začasno naloge predsednika države opravljajo trije poslanci, in sicer socialdemokratka Doris Bures, konservativec Karlheinz Kopf in svobodnjak Norbert Hofer.
Kot piše nemški časnik Die Welt, sta se pred 4. decembrom na različnih bregovih znašla tudi dvojčka: župan Klosterneuburga iz vrst ljudske stranke Stefan Schmuckenschlager bo tako volil Van der Bellena, njegov brat dvojček Johannes, ki je avstrijski zvezni poslanec, pa za kandidata svobodnjakov.
4