Petek, 23. 11. 2018, 15.26
5 let, 12 mesecev
"Blokade so edino orožje, ki ga lahko Slovenija uporabi proti Hrvaški" #arbitraža
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
7,11
36
Slovenija zaradi hrvaškega zavračanja arbitražne razsodbe še vedno zavrača vstop Hrvaške v Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Potem ko je Madžarska sporočila, da ne nasprotuje vstopu Hrvaške v OECD, Slovenija ostaja edina država, ki blokira hrvaško članstvo v omenjeni organizaciji. Razlog za to je hrvaško zavračanje pravnomočne arbitražne razsodbe, s čimer Hrvaška po mnenju Slovenije krši načelo vladavine prava. Preverili smo, kako močno diplomatsko orožje tovrstne blokade pomenijo za Slovenijo in s kakšno taktiko se nanje odziva Hrvaška.
Potem ko je madžarski predsednik vlade Viktor Orban v četrtek poudaril, da Madžarska ne bo več nasprotovala članstvu Hrvaške v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), so na slovenskem zunanjem ministrstvu v Ljubljani poudarili, da se stališče Slovenije o tem ni spremenilo.
OECD: Slovenija ne odstopa od blokade Hrvaške
Slovenija vztraja, da je spoštovanje načela vladavine prava pogoj za članstvo v OECD, Hrvaška pa ga z nespoštovanjem arbitražne razsodbe o meji med državama ne izpolnjuje. V Zagrebu si sicer želijo, da bi resne pogovore o vstopu v OECD začeli prihodnje leto, do leta 2020 pa načrtujejo pridružitev schengenskemu območju. Ali jim bo to uspelo, je odvisno tudi od Ljubljane.
Nekdanji predsednik vlade, danes pa slovenski zunanji minister Miro Cerar je namreč junija letos izjavil, da mora Hrvaška tudi pri tem vprašanju dokazati, da je sposobna spoštovati načela pravne države. "Če Hrvaška ne bo spoštovala vladavine prava, ne vidim, katera država bi lahko podprla njen vstop v schengen," je izjavil Cerar.
"Hrvaška čaka, da se Slovenija dovolj osramoti pred drugimi državami"
Hrvaška v zadnjem obdobju v EU intenzivno lobira za podporo glede vstopa v schengen. Hrvaški premier Andrej Plenković si je v zvezi s tem vprašanjem na oktobrskem srečanju s francoskim predsednika Emmanuelom Macronom zagotovil podporo Francije, avgusta pa je pri nemški kanclerki Angeli Merkel dobil podporo Nemčije. Hrvaško pri njenem cilju podpirajo tudi ZDA.
Hrvaški politolog in filozof Žarko Puhovski meni, da Hrvaška v tem trenutku potrpežljivo čaka, da velika večina drugih držav Sloveniji sporoči, da Hrvaško pusti pri miru. "Hrvaška zdaj čaka, da se Slovenija dovolj osramoti pred drugimi državami. To je pravzaprav edina taktika, ki jo Hrvaška lahko ima, čakanje pa ji v tem trenutku ustreza," razlaga Puhovski.
Nemška kanclerka Angela Merkel je hrvaškemu premierju Andreju Plenkoviću na nedavnem obisku v Nemčiji zagotovila, da Berlin podpira priključitev Zagreba schengenskemu območju.
Če bo Slovenija na južni meji poleti zaustavljala vozila z nemškimi, avstrijskimi in ne nazadnje tudi slovenskimi turisti, bo več škode naredila sebi kot Hrvaški, poudarja predavatelj na zagrebški filozofski fakulteti: "Hrvaška lahko čaka, da čez nekaj časa nekdo iz EU oziroma iz ZDA, ki so iz nekega razloga na hrvaški strani, pritisne na Slovenijo, pri tem pa računa na šibkost slovenske vlade."
Po njegovih besedah je v omenjenem sporu mogoč tudi kompromis, in sicer da se vsebina arbitražne razsodbe sprejme v obliki meddržavnega sporazuma: "Vsebina tega sporazuma oziroma rešitve se lahko sprejme kot meddržavni sporazum, in sicer na način, da je vsebina po volji Slovenije, oblika pa po volji Hrvaške."
Puhovski: Blokade so edino orožje, ki ga še ima Slovenija
Posnetki pogovorov med nekdanjim slovenskim arbitrom Jernejem Sekolcem in nekdanjo slovensko agentko Simono Drenik, ki so jih Hrvaški po besedah Puhovskega posredovali ameriški obveščevalci, kažejo na to, da si je Slovenija pred arbitražnim sodiščem privoščila "težko napako", pojasnjuje politolog, a dodaja, da državi ne razumeta, da gre sodba bolj v korist Hrvaške kot Slovenije.
"Smešno je, da gre arbitražna razsodba pravzaprav bolj v korist Hrvaške kot Slovenije, vendar ne ena ne druga država tega ne dojema. Slovenija vztraja, da se razsodba sprejme, čeprav ni najbolj v njenem interesu, Hrvaška, ki ji je to bolj v interesu, pa to zavrača, ker je užaljena zaradi slovenskega ravnanja med postopkom arbitraže," komentira Puhovski.
Hrvaški politolog in filozof Žarko Puhovski meni, da gre arbitražna razsodba bolj v korist Hrvaške kot Slovenije, a tega po njegovih besedah ne razume nobena od obeh držav.
Na vprašanje, ali sta položaj Slovenije v EU in mednarodnih organizacijah ter s tem povezana možnost blokade Hrvaške edino orožje, ki ga naša država lahko uporabi proti južni sosedi, politolog in filozof odgovarja pritrdilno.
"To je edino orožje, če ne štejemo avtoceste od Dražencev do Gruškovja, ki bi jo morala Slovenija že zdavnaj zgraditi, tudi zaradi katastrofalnega položaja ljudi, ki tam živijo. A to ni pomembno, za Slovenijo je bilo bolj pomembno, da pokaže, kako bo Hrvaško blokirala prometno," poudarja Puhovski.
"Slovenci so danes na Hrvaškem manj priljubljeni od Srbov"
Ob napovedih Slovenije, da bo poleg vstopa v OECD blokirala tudi vstop Hrvaške v schegensko območje, če bo naša južna soseda za to izpolnila zahtevane pogoje, Puhovski opozarja, da morebitna blokada Slovenije v tem primeru ne more biti v skladu z njenimi interesi. Po njegovih besedah bi morala biti prav Slovenija med državami EU najbolj zagreta za to, da Hrvaška čim prej vstopi v schengen.
"Sloveniji bi moralo biti v njenem interesu, da Hrvaška postane del schengna, saj se bo Slovenija tako rešila pritiska na svoji južni meji. Tu se nazorno kaže avtogol, ki ga nacionalizem zabija samemu sebi. Pri blokadi vstopa Hrvaške v OECD lahko Slovenija uporabi različne argumente, medtem ko je pri schengnu stvar popolnoma kristalno jasna," pojasnjuje Puhovski.
Če bo Slovenija na mejnih prehodih s Hrvaško zaustavljala vozila z nemškimi, avstrijskimi in nenazadnje tudi slovenskimi turisti, bo po oceni Puhovskega več škode povzročila sebi kot Hrvaški.
In kako se bo Hrvaška odzvala, če Slovenija ne umakne blokade Hrvaške pri vstopu v OECD? "Če Slovenija ostane pri tej blokadi, kar je verjetno, a hkrati ni zagotovo, Hrvaški ostane samo to, da se s primitivnim nacionalizmom odzove na primitivni nacionalizem Slovenije," meni Puhovski in dodaja, da gre za začarani krog odnosov med Slovenijo in Hrvaško, ki nikoli ni bil presekan.
"Pravzaprav gre za tekmovanje dveh primitivnih nacionalizmov, od katerih je hrvaški močnejši, medtem ko ima slovenski nacionalizem boljši geopolitični položaj. To je na koncu privedlo do tega, da lahko rečemo, da so Slovenci danes na Hrvaškem manj priljubljeni od Srbov, kar je bilo pred desetimi oziroma 15 leti nepredstavljivo," še dodaja Puhovski.
36