Sreda, 7. 2. 2024, 7.21
2 meseca, 2 tedna
713. dan vojne v Ukrajini
118 milijard dolarjev pomoči Ukrajini splavalo po vodi
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
1,71
"Zdaj ne moremo oditi. Putin stavi na to. Podpora temu zakonu pomeni, da se postavite po robu Putinu," je med drugim dejal Biden.
Ameriški senat danes ni izglasoval kompromisnega zakonskega predloga o 118 milijard dolarjev vredni pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu. S tem so uradno propadla štiri mesece trajajoča zahtevna pogajanja o potrditvi pomoči Ukrajini, pri čemer je predsednik ZDA Joe Biden skupaj z večino demokratov v zameno privolil v zaostrovanje politike do migrantov.
21.45 Ameriški senat ni sprejel predloga zakona o pomoči Ukrajini
17.31 Ukrajina poziva EU k okrepitvi dobave topniških izstrelkov
14.44 Ukrajinski parlament podprl nov zakon o mobilizaciji
9.50 Ukrajina tarča novih ruskih napadov z raketami in droni
7.30 Ameriški konservativni komentator Carlson napovedal intervju s Putinom
7.00 Biden pozval kongres k potrditvi predloga zakona o pomoči Ukrajini
21.45 Ameriški senat ni sprejel predloga zakona o pomoči Ukrajini
Ameriški senat danes ni izglasoval kompromisnega zakonskega predloga o 118 milijard dolarjev vredni pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu. Predlog je dobil le 49 glasov podpore od potrebnih 60, saj je proti glasovalo tudi pet demokratov, ki zavračajo zaostrovanje politike do migrantov, kar je del kompromisa, poroča Politico.
S tem so uradno propadla štiri mesece trajajoča zahtevna pogajanja o potrditvi pomoči Ukrajini, pri čemer je predsednik ZDA Joe Biden skupaj z večino demokratov v zameno privolil v zaostrovanje politike do migrantov.
Republikanci, ki med drugim zaradi stališč bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa niso naklonjeni nadaljevanju ameriške pomoči Ukrajini, so to pomoč povezovali z novo politiko do migrantov. Zdaj pa menijo, da je potrebno zadevi ločiti. Vodja demokratske večine v senatu Chuck Schumer je tako po propadu predloga napovedal, da bo v proceduro vložil ločen predlog zakona samo o pomoči Ukrajini, Izraelu in Tajvanu.
Za kompromisni predlog so danes glasovali štirje republikanci, med njimi Mitt Romney in James Lankford, ki je vodil pogajanja, proti pa so bili med drugim demokrati, kot sta Elizabeth Warren in Bob Menendez ter neodvisni senator Bernie Sanders, ki običajno glasuje z demokrati. Sanders je bil proti zaradi pomoči Izraelu, ki jo je označil za neustavno.
Schumer je kljub temu krivdo za neuspeh pripisal republikancem in Trumpu. "Zakaj so republikanci odstopili od kompromisa? Odgovor sta dve besedi - Donald Trump," je dejal.
Trump namreč poziva republikance, naj ne potrdijo pomoči Ukrajini, pa tudi, naj ne potrdijo sprememb politike do migrantov. Po mnenju demokratov mu izredno stanje na meji koristi za nabiranje političnih točk pred letošnjimi predsedniškimi volitvami.
O ločenem predlogu glede pomoči bo senat predvidoma glasoval še danes, kajti v četrtek se senatorji odpravljajo na dvotedenske počitnice.
17.31 Ukrajina poziva EU k okrepitvi dobave topniških izstrelkov
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je danes na novinarski konferenci z visokim zunanjepolitičnim predstavnikom EU Josepom Borrellom v Kijevu unijo pozval, naj sprejme nujne ukrepe za okrepitev dobave topniških izstrelkov ukrajinski vojski. Borrell je zagotovil, da bo EU Ukrajini do konca leta zagotovila več kot 1,5 milijona izstrelkov.
"Če vprašate vojaka na fronti, kaj zdaj najbolj potrebuje, bo odgovoril, da strelivo," je na skupni novinarski konferenci z Borrellom izjavil Kuleba ter poudaril, da sta obseg vojne in ruska raba topništva dosegla raven, na katero evropska obrambna industrija ni bila pripravljena.
V luči tega ukrajinski minister pričakuje, da bo EU omilila predpise in podpisala dolgoročne pogodbe z obrambnimi podjetji za krepitev proizvodnje topniških izstrelkov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Borrell je medtem na današnjem srečanju z ukrajinskim premierjem Denisom Šmihalom izjavil, da bo EU Ukrajini do konca leta zagotovila več kot 1,5 milijona izstrelkov. Ob tem je poudaril, da mora Kijev nadaljevati z reformami, da bi napredoval na poti v EU, poroča portal ukrajinske tiskovne agencije Ukrinform.
Iz Kijeva v zadnjih mesecih nestrpno pogledujejo predvsem proti ZDA, kjer kongres še ni podprl predloga zakona o izredni proračunski porabi za Ukrajino v višini okoli 60 milijard dolarjev.
Kuleba je pogajanja v kongresu glede pomoči Ukrajini označil za nejasna in zmedena. "Sinoči sem iz Washingtona prejel najnovejše poročilo o možnih scenarijih in nekateri od njih spominjajo na triler," je še dodal.
14.44 Ukrajinski parlament podprl nov zakon o mobilizaciji
Ukrajinski parlament je danes v prvem branju podprl vladni predlog zakona, ki naj bi olajšal vpoklic dodatnih vojakov, ki jih ukrajinska vojska po skoraj dveh letih vojne z Rusijo nujno potrebuje. Celoten postopek sprejemanja zakona bo sicer predvidoma trajal še več tednov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vlada je predlog zakona v parlament vložila konec lanskega leta, potem ko je vojaško poveljstvo pozvalo k okrepitvi vojske na bojiščih in predlagalo mobilizacijo do pol milijona Ukrajincev.
Parlament je nato januarja obravnavo predloga zakona zavrnil, češ da nekatera določila kršijo človekove pravice, nekatera pa niso bila dorečena. Danes pa so ga poslanci v prvem branju potrdili. Celoten postopek sprejemanja zakona bo sicer predvidoma trajal še več tednov.
Po prvotni različici predloga bi se začetna starost za rezerviste znižala s 27 na 25 let. Znova naj bi preverili že izdana potrdila za tiste, ki so bili ocenjeni kot nesposobni za služenje vojaškega roka. Neupoštevanje pozivov bi namesto denarne kazni imelo za posledico zaporno kazen, služenje vojaškega roka pa bi se v času vojne s sedanjega nedoločnega časa omejilo na 36 mesecev.
Napovedane spremembe so sicer močno razdelile družbo, ki je izčrpana zaradi vojne še zlasti po neuspeli veliki protiofenzivi lansko poletje.
9.50 Ukrajina tarča novih ruskih napadov z raketami in droni
Več ukrajinskih regij je bilo danes tarča novih obsežnih ruskih napadov z raketami in brezpilotnimi letalniki, so sporočile ukrajinske oblasti. V mestu Mikolajev na jugu države so v napadu ubili eno osebo, še dve so ubili v Kijevu. Del ukrajinske prestolnice je zaradi napada ostal brez elektrike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Ruske sile so napade s 44 raketami in 20 brezpilotnimi letalniki izvedle okoli 5. ure po srednjeevropskem času. "Sovražnik je v napadu uporabil različno orožje, od dronov do manevrirnih in balističnih raket," je pojasnil vrhovni poveljnik ukrajinske vojske Valerij Zalužni ter dodal, da je zračna obramba sestrelila 29 raket in 15 brezpilotnih letalnikov.
V napadu na Mikolajev so bile poškodovane strehe 20 hiš ter del tamkajšnjega plinovoda in vodovoda, je sporočil župan mesta Oleksandr Senkevič ter opozoril, da je v napadu umrla ena oseba.
Eksplozije je bilo danes slišati tudi v Kijevu, kjer je bilo po navedbah župana Vitalija Klička ranjenih šest ljudi. Trije so bili ranjeni, ko je po napadu na stanovanjsko stavbo v okrožju Golosivski izbruhnil požar, še trije pa so bili poškodovani v okrožju Dnipro, je pojasnil.
Kmalu zatem je napade na Ukrajino potrdil tudi predsednik Volodimir Zelenski. Kot je zapisal na omrežju X, so ruske sile napadle šest ukrajinskih regij, v napadih pa so ubile tri ljudi.
"V Mikolajevu je bilo uničenih več deset hiš, ena oseba je bila ubita. V Kijevu je bilo ranjenih več kot deset ljudi, poročajo tudi o dveh smrtnih žrtvah. V Harkovu pa sta bili ranjeni dve osebi," je še dodal Zelenski.
V napadu na prestolnico so bili poškodovani tudi daljnovodi, del okrožja Dnipro pa je ostal brez elektrike.
Poljska je medtem po silovitih ruskih napadih na Ukrajino aktivirala več bojnih letal, da bi zagotovila varnost svojega zračnega prostora, poroča poljska tiskovna agencija Pap.
Novi ruski napad se je sicer zgodil ravno v času, ko se na obisku v Kijevu mudi visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell. Med napadom se je po navedbah AFP zatekel v zaklonišče v svojem hotelu.
7.30 Ameriški konservativni komentator Carlson napovedal intervju s Putinom
Ameriški konservativni televizijski komentator in novinar Tucker Carlson, nekdanji obraz televizijske mreže Fox News, ki je blizu nekdanjemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu, je v torek sporočil, da je bil v Moskvi, da bi opravil pogovor z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Prišli smo, da bi opravili intervju z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. To bomo storili kmalu," je Carlson dejal v videoposnetku, objavljenem na omrežju X. "Izvajanje takšnega intervjuja je seveda tvegano. Zato smo o tem skrbno razmišljali več mesecev," je dodal.
Carlson je znan po radikalnih konservativnih mnenjih in dolgoletni povezanosti s Trumpom. Aprila lani so ga odstavili s položaja voditelja večerne oddaje na televiziji Fox News, med drugim zato, ker je morala mreža zaradi njegovih teorij zarote plačati velikansko odškodnino proizvajalcu volilnih strojev Dominion.
Medijska mreža Fox News ga kljub temu še vedno plačuje do izteka pogodbe, ki mu prepoveduje delo za druge televizije. Zaradi tega Carlson svoje vsebine objavlja na omrežju X, ki je v lasti Elona Muska, vendar ga Fox News vseeno toži zaradi kršenja pogodbe.
V videoposnetku je pojasnil razloge za potovanje v Moskvo, ki ga je po lastnih besedah financiral sam. "Najprej zato, ker je to naše delo. Delujemo v novinarstvu. Naša dolžnost je obveščati ljudi. Dve leti po začetku vojne z Ukrajino, ki ima vpliv na ves svet, večina Američanov ni obveščena," je dejal Carlson.
Liberalni komentatorji v ZDA medtem opozarjajo, da je Carlson doslej odkrito navijal za Putina, kar naj bi mu tudi omogočilo dostop do ruskega voditelja. Intervju, ki naj bi bil na voljo brezplačno, bo objavil na svoji spletni strani in družbenih omrežjih.
7.00 Biden pozval kongres k potrditvi predloga zakona o pomoči Ukrajini
Kompromisnemu predlogu zakona, ki so ga pripravili senatorji obeh strank, nasprotuje nekdanji predsednik ZDA Donald Trump, ki ima vse večji vpliv na republikanske kongresnike, saj postaja bolj ali manj jasno, da bo znova postal predsedniški kandidat stranke.
Trump nasprotuje pomoči Ukrajini, dogovor o meji pa zavrača iz predvolilnih razlogov, saj mu neurejene razmere odgovarjajo za nabiranje političnih točk, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP trdijo demokrati.
"Ura za Ukrajino tiktaka," pa je dejal Biden in nekdanjega predsednika okrcal, da se z nasprotovanjem pomoči Ukrajini igra z nacionalno varnostjo ZDA.
"Zdaj ne moremo oditi. Putin stavi na to. Podpora temu zakonu pomeni, da se postavite po robu Putinu. Nasprotovanje temu predlogu zakona pa mu gre na roko," je dejal Biden in poudaril, da predlog vsebuje najostrejši sklop reform za varovanje meje doslej.
"V zadnjih 24 urah ni storil nič drugega, kot da je grozil republikancem v predstavniškem domu in senatu. Zdi se, da se mu udinjajo. Odkrito povedano, so dolžni ameriškemu ljudstvu pokazati nekaj hrbtenice in storiti, kar vedo, da je prav," je o Trumpu še dejal trenutni predsednik ZDA.
Republikanci so bili tisti, ki so dodatno pomoč Ukrajini vezali na zaostrovanje politike do migrantov, in Biden se je v imenu nacionalnega interesa uklonil, vendar pa je Trump republikance nato začel pozivati, naj ne sprejmejo nobenega kompromisa.
"Ne bodite neumni! Potrebujemo ločen zakon o meji in priseljevanju. Na noben način in v nobeni obliki ne sme biti povezan s tujo pomočjo," je na družbenih medijih zapisal Trump. Kompromisni predlog med drugim vsebuje okrog 60 milijard dolarjev dodatne pomoči za Ukrajino in 14 milijard dolarjev pomoči Izraelu.
