Ponedeljek, 5. 2. 2024, 16.09
2 meseca, 3 tedne
711. DAN VOJNE V UKRAJINI
Se Volodimir Zelenski pripravlja na drastično potezo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
9,13
Po oceni ukrajinskega predsednika bi bilo treba v državi zamenjati "celotno vodstvo, ki poganja državni stroj".
Ponastavitev na številnih področjih v državi je vsekakor potrebna, je v intervjuju za italijanski medij Rai News v nedeljo izjavil ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, ki naj bi bil že dalj časa v sporu z vrhovnim poveljnikom vojske Valerijem Zalužnim. Kot je dejal, mora namreč celotno vodstvo v državi delovati v isti smeri.
17.04 Ruska volilna komisija zavrnila del podpisov v podporo kandidaturi Nadeždina
16.07 Po mnenju Zelenskega nujna reorganizacija ukrajinskega vodstva
14.56 V ruskem napadu na Herson štirje mrtvi
11.42 V Ukrajino dostavljen F-16 z raketami dosega od tristo do petsto kilometrov
8.37 V največje evropsko jezero strmoglavil helikopter ruskega obrambnega ministrstva
6.16 Pogajalci ameriškega senata dosegli dogovor za dodatno pomoč Ukrajini
17.04 Ruska volilna komisija zavrnila del podpisov v podporo kandidaturi Nadeždina
Ruska volilna komisija je ugotovila, da je 15 odstotkov podpisov državljanov, ki so podprli kandidaturo opozicijskega politika Borisa Nadeždina za predsedniške volitve, neveljavnih. Končno odločitev o njegovi kandidaturi naj bi komisija objavila v sredo, Nadeždin pa je danes sporočil, da je odločen pridobiti potrebne podpise.
Po besedah Nadeždina je delovna skupina ruske osrednje volilne komisije zaradi domnevnih nepravilnosti zavrnila več kot 15 odstotkov podpisov, ki jih je predložil v podporo svoji kandidaturi, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Delovna skupina je veljavnost podpisov preverjala na podlagi prvih 60.000, ki so bili vloženi.
Nadeždin, ki nastopa kot kandidat stranke Državljanska pobuda, je edini predsedniški kandidat, ki odkrito nasprotuje vojni v Ukrajini. Protivojna drža mu je prinesla nepričakovano močno podporo, mnogi Rusi po vsej državi pa so stali v dolgih vrstah, da bi podprli njegovo kandidaturo.
"Te podpise nameravamo dobiti nazaj," je na Telegramu danes sporočil liberalni politik, ki je med drugim kritičen do vojne v Ukrajini.
Kot je dejal, bi mu morali ponovno priznati približno 4500 od 9209 spornih podpisov, da bi se še vedno lahko potegoval za kandidaturo na predsedniških volitvah, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
16.07 Po mnenju Zelenskega nujna reorganizacija ukrajinskega vodstva
"Ponastavitev, nov začetek je vsekakor potreben. Ko govorimo o tem, imam v mislih zamenjavo številnih vodilnih oseb v državi, ne le na enem področju, kot je vojska," je dejal Volodimir Zelenski, ki naj bi Zalužnega pretekli ponedeljek pozval k odstopu, a ga je ta zavrnil. V Kijevu so sicer poziv k odstopu zanikali.
Po oceni ukrajinskega predsednika bi bilo treba v državi zamenjati "celotno vodstvo, ki poganja državni stroj". Kot je dejal, morajo biti namreč vsi vodilni v državi prepričani o zmagi Ukrajine v boju proti ruski agresiji in v luči tega delovati v isti smeri, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Ob ugibanjih o domnevni razrešitvi Zalužnega (na fotografiji) je vrhovnemu poveljniku danes v bran stopil tudi župan Kijeva Vitalij Kličko. "V mnogih pogledih so Ukrajinci prav po zaslugi Zalužnega resnično verjeli v naše oborožene sile, ki danes uživajo največje zaupanje," je nekdanji svetovni prvak v boksu zapisal na Telegramu. Poudaril je, da je Zalužni kot vojak v vojni preživel veliko težkih trenutkov in da je danes žal nastopil trenutek, ko lahko politika prevlada nad zdravo pametjo in interesi države. Pozval je h koncu političnih intrig in notranjih bojev za oblast. "Danes se moramo boriti za eno stvar – za zmago Ukrajine," je dodal.
Zalužni, ki je v vlogi vrhovnega poveljnika ukrajinskih sil od leta 2021, med Ukrajinci sicer uživa veliko podporo. Decembrska raziskava je pokazala, da 72 odstotkov prebivalcev ne odobrava njegovega odstopa, navaja ukrajinski časnik v angleškem jeziku Kyiv Independent.
Spor med njim in Zelenskim naj bi bil sicer star že več mesecev, zaostril pa naj bi se po spodleteli ambiciozni ukrajinski ofenzivi lani poleti. Nedavno je Zalužni v prispevku za ameriški CNN ocenil, da ima Rusija prednost pred Ukrajino med drugim pri mobilizaciji vojakov, pri čemer je namignil, da Kijev ni pripravljen sprejeti nepriljubljenih ukrepov za povečanje števila vojakov.
14.56 V ruskem napadu na Herson štirje mrtvi
V ruskem obstreljevanju mesta Herson na jugu Ukrajine so bili danes ubiti štirje ljudje, eden je ranjen, so sporočile ukrajinske lokalne oblasti. Do napada je prišlo po sobotnem napadu na Lisičansk, ki so ga ruske oblasti pripisale ukrajinski vojski. Kremelj je obsodil napad, ki naj bi zahteval 28 življenj, med njimi tudi ministra proruske vlade.
Do današnjega napada na Herson je prišlo dva dni po napadu na pekarno v Lisičansku na vzhodu Ukrajine, ki ga je zasedla Rusija. V napadu je po podatkih ruskih oblasti umrlo najmanj 28 ljudi, med njimi tudi otrok, Moskva pa je napad pripisala ukrajinski vojski. Fotografija je starejša, nastala je lani jeseni, prikazuje pa uničeno poslopje v Hersonu.
V današnjem napadu na središče Hersona so bili ubiti trije moški, ki so bili v avtomobilu, in ženska, ki je bila v času napada na ulici, je na Telegramu sporočil vodja vojaške uprave Hersona Roman Mročko. Svojo objavo je pospremil z videoposnetkom, ki prikazuje zoglenel avtomobil in nekaj metrov stran majhen krater na tleh, ki nakazuje na udarec, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V napadu je bil ranjen še en moški, ki se trenutno zdravi v bolnišnici, je še sporočil Mročko in obsodil nov ruski napad v Hersonu zaradi "ubijanja in poškodovanja civilistov".
11.42 V Ukrajino dostavljen F-16 z raketami dosega od tristo do petsto kilometrov
F-16 z raketami dosega od tristo do petsto kilometrov naj bi bili dostavljeni v Ukrajino, je dejal poveljnik Združenih sil Ukrajine, generalpodpolkovnik Serhij Najev.
8.37 V največje evropsko jezero strmoglavil helikopter ruskega obrambnega ministrstva
Helikopter Mi-8 ruskega obrambnega ministrstva s tremi člani posadke je strmoglavil v jezero v Severni Kareliji, je danes sporočilo ministrstvo in dodalo, da poteka podvodno iskanje.
"Helikopter je bil na vadbenem poletu, upravljala pa ga je izkušena posadka z več tisoč urami letenja," je ministrstvo sporočilo v aplikaciji za sporočanje Telegram.
Razbitine helikopterja, ki je v nedeljo pozno izginil z radarjev, so našli enajst kilometrov od obale Onegaškega jezera, drugega največjega jezera v Evropi, v Kareliji, na globini petdeset metrov.
Z ministrstva so sporočili, da pri iskanju sodelujejo potapljači in podvodno vozilo na daljinsko vodenje. Informacij o statusu članov posadke niso izdali.
Regija Karelija je razdeljena na dva dela: finsko regijo Karelijo in rusko republiko Karelijo v severozahodnem delu Rusije, med Belim in Baltskim morjem, kamor je strmoglavil helikopter.
6.16 Pogajalci ameriškega senata dosegli dogovor za dodatno pomoč Ukrajini
Pogajalci ameriškega zveznega senata so v nedeljo dosegli dogovor o predlogu nekaj več kot 118 milijard dolarjev vrednega zakona, ki bi zagotovil pomoč Ukrajini, Izraelu in med drugim tudi Tajvanu. Predsednik ZDA Joe Biden je dogovor že pozdravil, vendar pa podpora v predstavniškem domu kongresa po poročanju ameriških medijev ni zagotovljena.
Predlog so pripravili republikanski senator James Lankford, demokrat Chrish Murphy in neodvisna senatorka Kyrsten Sinema, objavila pa ga je predsednica senatnega odbora za razdeljevanje proračunskih sredstev, demokratka Patty Murray.
Gre za predlog zakona o dodatni proračunski porabi, za katerega je predsednik Biden v delu, ki zadeva 60 milijard dolarjev pomoči Ukrajini, zaprosil že pred štirimi meseci.
Republikanci so potrditev pogojevali z zaostritvijo zakonodaje glede migracij oziroma varnosti na južni meji, v kar je Biden skupaj z demokrati privolil.
Senat naj bi predlog potrdil že v prihodnjem tednu, vendar pa republikanska večina v predstavniškem domu še ni prepričana.
Bivši predsednik ZDA Donald Trump namreč republikance poziva, naj kompromisa ne sprejmejo, ker noče, da ZDA še naprej podpirajo Ukrajino, neurejen položaj na meji pa mu ustreza za pridobivanje podpore volivcev pred letošnjimi predsedniškimi volitvami.
Predsednik predstavniškega doma Mike Johnson je v nedeljo na televiziji NBC krivdo za zastoj valil na Bidna in demokrate, čeprav tudi nekateri republikanci v predstavniškem domu zatrjujejo, da je predlog največ, kar lahko dobijo, in je dober. Vendar pa je od Johnsona, ki je priznal, da o tem redno govori s Trumpom, odvisno, ali bodo o predlogu v predstavniškem domu sploh glasovali.
Poleg 60 milijard dolarjev za Ukrajino je v predlogu 14 milijard za Izrael in deset milijard za humanitarne potrebe v Gazi, na Zahodnem bregu, v Ukrajini in drugje po svetu. Nekaj več kot štiri milijarde dolarjev pa je predvidenih za Tajvan oziroma za "podporo partnerjem v Indo-pacifiški regiji", poroča ameriška televizija ABC.
Glede meje dogovor med drugim predvideva, da jo mora vlada zapreti, če v tednu dni naštejejo povprečno štiri tisoč nezakonitih prestopov meje na dan. Biden se s tem strinja. Predlog prav tako uvaja strožje ukrepe proti migrantom, ki želijo zavetišče v ZDA. Pospešili bi se postopki za izgon iz ZDA, mejna služba pa bi dobila več denarja za učinkovitejše delo.
